41. Pomen socialnega kapitala v podjetništvuMaja Bašelj, 2016 Abstract: Socialni kapital je koncept, ki poudarja pomen socialnih stikov med in v skupinah. Koncept
socialnega kapitala prav tako poudarja, da socialna omrežja vodijo do povečane
produktivnosti posameznikov, skupin in organizacij. To so izsledki širše opredelitve, da lahko
posameznik razume pomen socialnega kapitala. Pa vendar, zakaj je danes to tako
pomembno? Ob današnjem razvoju sociologije in psihologije v ospredje prihaja človek.
Njegove sposobnosti, znanja in pripravljenost njihove delitve med sodelavce ter zagotavljanja
ustreznega transferja/prenosa v podjetju. Seveda je za uspešen prenos znanj treba ustvariti
takšno okolje, ki to dovoljuje. Podjetnik je oseba, ki mora ustvariti takšno okolje, kjer se
razvijajo in oblikujejo sestavine socialnega kapitala, ki pozitivno vplivajo na uspešnost
organizacije. Treba je preučiti pojem podjetništva, poznati podjetnika, ki organizacijo vodi, in
seveda poznati dejavnike uspešnosti in vključiti socialni kapital v celotno sfero. Socialni
kapital je gospodarska ideja, ki vključuje povezave med posamezniki in gospodarskimi
subjekti, ki so ekonomsko zelo dragocene. Odnosi vodijo v stanje, da vsak čuti odgovornost in
dolžnost, vključujejo pa tudi socialne mreže, ki vplivajo na stopnjo zaupanja in medsebojne
pomoči. To je glavna tema magistrskega dela, kamor poleg teoretičnega dela spada tudi
raziskava, v kateri smo ugotavljali pomen socialnega kapitala. Izsledki raziskave nam kažejo
pomen socialnega kapitala in njegove učinke na uspešnost podjetja. Poleg poznavanja
pomena vključenosti in implementacije socialnega kapitala v podjetje pa je treba poznati tudi
načine, kako ga okrepiti. Found in: osebi Keywords: podjetništvo, socialni kapital, merjenje, vplivi, magistrske naloge Published: 26.07.2021; Views: 746; Downloads: 67 Fulltext (2,12 MB) |
42. Poslovno sodelovanje kot priložnost za razvoj kakovosti štirih hotelov na območju Triglavskega narodnega parkaMaruša Strniša, 2011 Abstract: Kakovost storitev v hotelirstvu je pogosto pojem, ki ga težko definiramo. Ključno je doseganje
zadovoljstva gostov, ki temelji na odgovarjanju na njihova pričakovanja. Zaposleni, ki
prihajajo v stik z gosti, morajo biti vešči komunikacije in se marsikdaj znajti pod pritiskom
obremenjenosti zaradi povečanega obsega dela. Na osnovi raziskave med direktorji štirih
hotelov, lociranih na obrobju Triglavskega narodnega parka, ki jih povezuje združitev v
trženju skupnega turističnega proizvoda, ugotavljam, da je storitve hotela mogoče dvigniti na
višji nivo s premišljeno selekcijo zaposlovanja kadrov in razvojem človeških virov. Gostom je
potrebno jasno predstaviti konkurenčno prednost s pomočjo uporabe sodobnih informacijsko-komunikacijskih orodij. Ob tem pa je za kakovosten razvoj hotela pomembno poslovno
sodelovanje, ki temelji na sodelovanju in združevanju moči vseh zaposlenih in doslednem
vodenju politike kakovosti. Found in: osebi Keywords: kakovost storitev, hotelirstvo, turizem, zadovoljstvo gostov, razvoj človeških virov Published: 27.07.2021; Views: 913; Downloads: 64 Fulltext (992,78 KB) |
43. Mobing med zaposlenimi v slovenskih podjetjihNevenka Terselič, 2011 Abstract: Mobing je dalj časa trajajoča sovražna in neetična komunikacija enega ali več sodelavcev.
Negativne posledice občuti tako žrtev kot njegova okolica oz. podjetje, kjer se to dogaja.
Področje me zanima, ker sem bila tudi že sama priča mobingu v svojem delovnem okolju. Za
namen raziskave sem naredila deset ločenih Polstrukturirani intervjujev z zaposlenimi v
slovenskih podjetjih. Vsem anketiranim sem postavila ista usmeritvena vprašanja. Temeljni
raziskovalni problem magistrske naloge je bil pojavnost mobinga med zaposlenimi, poiskati
zanj vzroke in posledice, ugotoviti kam se obrniti za pomoč in poiskati predloge za
zmanjšanje mobinga. Ker pa magistrsko delo pišem v času vpliva gospodarske krize na
poslovanje podjetij, me je še dodatno zanimalo, ali je v uspešnih podjetjih manj mobinga kot
v podjetjih, kjer je vpliv krize na poslovanje večji. Odgovore sem razdelila v dve skupini in
naredila primerjavo. Odgovori anketirancev so potrdili, da mobing v slovenskih podjetjih
obstaja ter ima močan vpliv na delo posameznika. Zadovoljstvo zaposlenih pa je poglaviten
pogoj za uspešno poslovanje in doseganje zadanih ciljev vsakega podjetja. Odgovori
anketiranih so bili podobni, ne glede na to v kako uspešnem podjetju so zaposleni. Slaba
komunikacija in pomanjkanje empatije sta dva izmed glavnih razlogov za nastanek mobinga.
Tako za posameznika kot za podjetje sta najpomembnejša preventiva in izobraževanje. Found in: osebi Keywords: delo, delovni pogoji, diskriminacija, grožnje, komunikacija, nadlegovanje, nasilje, spolno nadlegovanje, šikaniranje, mobing, zastraševanje, žrtev Published: 27.07.2021; Views: 917; Downloads: 61 Fulltext (1,17 MB) |
44. Socialni kapital in romiVlasta Starc, 2011 Abstract: V magistrski nalogi se avtorica ukvarja z (ne)prisotnostjo socialnega kapitala v romskem
naselju Hudeje. Išče odgovore na vprašanje - ali je socialni kapital (odnosi, mreže,
povezovanja) katalizator, ki v romsko naselje »spravlja« tudi človeški in kulturni kapital?
Poleg tega želi ugotoviti, kateri dejavniki socialnega kapitala ovirajo romsko populacijo iz
naselja Hudeje, da bi tudi sami prispevali svoj delež v socialni in kulturni kapital.
Avtorica z raziskavo ugotavlja, da je v naselju Hudeje prisotnost socialnega in kulturnega
kapitala nizka, tako na ravni posameznika kot romske skupnosti. Nadalje ugotavlja, da bodo
Romi iz naselja Hudeje morali sami stopiti skupaj, se povezati in med seboj sodelovati, če
bodo želeli postati družbeno vključeni. Tako avtorica potrdi raziskovalno vprašanje, da je
socialni kapital tisti, ki predpostavlja znanje uporabno za življenje in je ključni akter
vključevanja Romov v družbeno življenje.
Kot rešitev avtorica nakaže ustanovitev romske skupnosti v naselju, ki bo imela svoje naloge
in obveznosti do članov in skupnosti. Pomen skupnosti se izraža v druženju, reševanju
skupnih problemov, prilaganju in medsebojni pomoči. Posameznik in skupnost bosta tako
pridobivala pomembne informacije, si ustvarila odnos in si širila socialno mrežo, vse to pa
predstavlja socialni kapital Romov iz naselja Hudeje. Found in: osebi Keywords: kapital, socialni kapital, kulturni kapital, populacija, civili, romi, romska skupnost Published: 27.07.2021; Views: 1287; Downloads: 78 Fulltext (1,43 MB) |
45. Vpliv kariere na zasebno življenjeZdenka Pešut, 2012 Abstract: Izbira med kariero ali zasebnim življenjem dandanes ni več aktualna. Vsak, ki se odloči za
uspešno kariero, se mora soočiti predvsem z usklajevanjem obeh sfer življenja in se truditi za
čim uspešnejše izvajanje le-tega. V magistrski nalogi smo se osredotočili na vpliv kariere na
zasebno življenje vodstvenih in vodilnih delavcev – menedžerjev in menedžerk, zaposlenih v
zasebnem sektorju, in njihovo usklajevanje obeh področij. S kvalitativno raziskavo smo na
podlagi delno strukturiranih intervjujev z izbranimi sogovorniki obeh spolov, pridobili
odgovore na vprašanja, zastavljena v prvem delu naloge. Predvsem nas je zanimalo njihovo
delo, vpliv kariere na zasebno in družinsko življenje, stres na delovnem mestu, s katerim se
soočajo vsakodnevno in kako izkoristijo svoj individualni prosti čas. Pridobili smo odgovore
o usklajevanju njihovega poklicnega in zasebnega življenja, o težavah in ovirah, ki se pri tem
pojavljajo ter o rešitvah, ki bi po njihovem mnenju pripomogle k uspešnejšemu usklajevanju
obeh področij, s katerim trenutno niso povsem zadovoljni.
Found in: osebi Keywords: družinsko življenje, individualni prosti čas, kariera, menedžer, stres, usklajevanje, zasebno življenje Published: 27.07.2021; Views: 1044; Downloads: 89 Fulltext (1,42 MB) |
46. Povezanost med čustveno inteligenco in delovno klimo znotraj javne uprave ter v nekaterih večjih slovenskih podjetjihZorica Zaklan, 2010 Abstract: Temeljni namen pisanja magistrske naloge je raziskati problem povezanosti čustvene
inteligence in delovne klime na študiji primera iz javne uprave in gospodarstva. V ta namen
sem povabila k sodelovanju v raziskavi (fokusna skupina) zaposlene v javni upravi in
nekaterih večjih slovenskih podjetjih, kot so: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator
Ljubljana, Petrol Ljubljana ... V vsaki skupini je sodelovalo po 8 zaposlenih. Kot zaposleno v
državni upravi me je predvsem zanimala povezanost med čustveno inteligenco vodilnih in
delovno klimo. Spraševala sem se, kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na delovno klimo,
saj imamo vsi približno enake standarde zahtevnosti poslovanja znotraj državne uprave, a je
delovna klima različna kot tudi sama učinkovitost znotraj posamezne organizacije v državni
upravi. Zato sem to področje izpostavila kot temeljni raziskovalni problem. Kasneje me je
zanimal še odgovor na vprašanje, kako je s povezanostjo čustvene inteligence in delovne
klime znotraj podjetniškega sektorja. Do sedaj v bazah Cobissa nisem zasledila, da bi kdo
analiziral povezanosti čustvene inteligence in delovne klime znotraj javne uprave in v
podjetništvu. Zato sem se odločila, da to sama raziščem; še zlasti zato, ker smo priča
različnim družbenim dogajanjem, ki so posledica dejanja čustveno neinteligentnih oseb. V
pričujoči nalogi sem zastavila za obe raziskavi temeljni raziskovalni problem, in sicer v prvi
raziskavi, kako čustvena inteligenca vpliva na delovno klimo v javni upravi ter v drugi, kako
le-ta vpliva na delovno klimo v nekaterih večjih slovenskih podjetjih. Zanimala so me
predvsem vprašanja zavedanja pomena čustvene inteligence na delovnem mestu in
uravnotežena uporabnost njenih parametrov v praksi. Moj cilj je bil ponuditi aplikativne
rešitve problema in odgovoriti na vprašanji: kako uravnovesiti čustva (nikakor jih ne zatirati)
na delovnem mestu ter kako z visoko inteligentnim čustvenim obnašanjem priti do čim boljše
delovne klime in posledično tudi do učinkovitejših rešitev v javni upravi kot tudi v
podjetništvu. Zato sem s pomočjo analize dejavnikov, ki vplivajo na uravnovešena čustvena
ravnanja, kot tudi s pomočjo izsledkov raziskav, prikazala probleme in ključne dejavnike za
uravnoteženo uporabo čustvene inteligence za doseganje boljše delovne klime znotraj javne
uprave kot tudi znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Obravnavano tematiko sem v pričujoči magistrski nalogi analizirala z raziskovalno metodo
fokusna skupina, v kateri so sodelovali nekateri sodelavci znotraj javne uprave in
posamezniki iz večjih slovenskih podjetij. Za raziskavo v magistrski nalogi sem uporabila
raziskovalno metodo: fokusna skupina (kvalitativna metoda za raziskovanje in je ena od
metod za zbiranje, analizo in interpretacijo podatkov). Iz odgovorov v fokusni skupini se je
jasno potrdilo, da je čustvena inteligenca v direktni povezavi z delovno klimo in da si
zaposleni v javnem sektorju želijo imeti za svojega vodjo čustveno in socialno inteligentno
osebo, ki se zna empatično vživeti v probleme drugih ter je pozitivna oseba, ki jim je za
vzgled. Zadovoljstvo zaposlenih pa je poglaviten pogoj za uspešno poslovanje in doseganje
zadanih ciljev vsake poslovne organizacije, zlasti za doseganje učinkovitosti v njej. Zanimalo
me je tudi, kakšen je odnos med delovno klimo in čustveno inteligenco znotraj nekaterih
večjih slovenskih podjetij. Zato sem izvedla kvalitativno raziskavo z zaposlenimi iz nekaterih
večjih slovenskih podjetij: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol
Ljubljana ... Rezultati so bili podobni, pa vendar v svoji specifičnosti v nekaterih segmentih
različni od prvih. Na koncu sem rezultate ene raziskave primerjala z rezultati druge in
potegnila vzporednice, oziroma ločnice. V sklepnem delu sem podala še predlog izboljšav kot
aplikativno rešitev, pridobljeno na podlagi izsledkov teh dveh raziskav.
Found in: osebi Keywords: javna uprava, gospodarstvo, čustvena inteligenca, amigdala, čustvena zrelost, socialna inteligenca, socialna zrelost, stres, empatija, socialni možgani, delovna klima, timsko delo, socialna vloga, fokusna skupina, paradigma Published: 27.07.2021; Views: 983; Downloads: 77 Fulltext (877,55 KB) |
47. SVZ Dutovlje, deinstitucionalizacija in javne politikeDejan Košuta, 2017 Abstract: Ljudi, ki imajo teţave v duševnem zdravju, ne zmorejo več poskrbeti zase in nimajo druge
pomoči, se institucionalizira, S tem pa se jih podvrţe pravilom institucije, ki jim odvzame
moţnost odločanja o sebi. Alternativa temu je deinstitucionalizacija, ki je danes ena izmed
glavnih smeri razvoja na področju duševnega zdravja. Kot alternativa institucionalizaciji,
njeni rigidnosti in razosebljanju, v svojem bistvu vrača uporabniku vsaj del njegovega
ţivljenja, kot ga je poznal pred boleznijo. Daje mu oporo, opolnomočenje, samospoštovanje
in spodbuja ustvarjalnost. Deinstitucionalizacija pomeni odpiranje institucij duševnega
zdravja v druţbo, destigmatizacijo, zavračanje diskriminacije in socialno vključenost
uporabnikov. Ob tem pa zagotavlja kvalificirano in profesionalno delovno silo, ki nudi
strokovne in kvalitetne storitve.
Ker pa je deinstitucionalizacija poleg druţbenega tudi političen proces, pridemo na področje
javnih politik. Preko javnih institucij javne politike rešujejo druţbene probleme. Javne
politike so tiste, ki določajo smer razvoja v institucijah, zato je zelo pomembno, kaj nam
sporočajo in kakšne so njihove smernice. Na drugi strani pa nam lahko pokaţejo, kakšno je
stanje v instituciji in kako institucije udejanjajo javne politike.
V nalogi skušamo ugotoviti ali se javne politike in smernice implementirajo v delovanje in
razvoj SVZ Dutovlje na področju deinstitucionalizacije, ob tem pa ugotavljamo morebitne
teţave s katerimi se zavod srečuje. Found in: osebi Keywords: deinstitucionalizacija, duševno zdravje, institucija, javne politike, SVZ Dutovlje Published: 28.07.2021; Views: 1200; Downloads: 15 Fulltext (0,00 KB) This document has many files! More...
|
48. Socialni kapital kot dejavnik uspešnosti turističnih asociacij v SlovenijiCvetko Križan, 2012 Abstract: Podjetniške asociacije v turizmu predstavljajo stičišče mnogih deležnikov, ki imajo različen
vpliv na razvoj dejavnosti. Le uspešne asociacije lahko postanejo pomemben dejavnik pri
doseganju zastavljenih ciljev, tako turističnega gospodarstva kot posameznih organizacij –
članic asociacij. Podjetja se združujejo v asociacije z izraženim poslovnim interesom in
namenom doseganja koristi.
Vsekakor so odnosi med deležniki, ki sodelujejo ključnega pomena pri doseganju zastavljenih
ciljev. V odnosih se ustvarja socialni kapital, ki omogoča, da akterji sodelujejo ter izmenjujejo
znanje in izkušnje v skupno korist. Glede na neenotno definicijo socialnega kapitala ter na
specifičnost delovanja asociacije smo upoštevali vse morebitne predpostavke in dileme, ki se
pojavljajo tako pri definiciji, kot pri merjenju socialnega kapitala.
Skladno s splošno definicijo velja, da je organizacija uspešna, v kolikor je dosegla zastavljene
cilje. Vendar doseženi ali delno doseženi cilji niso dovolj, da lahko organizacijo opredelimo
kot uspešno. Potrebno je tudi, da asociacija kot gospodarska organizacija stabilno posluje, da
so člani zadovoljni z delovanjem ter da obstoja interes nečlanov postati člani.
V pričujoči disertaciji smo na podlagi utemeljenih ugotovitev dokazali, da je za uspešnost
specifične organizacije, kar asociacija dejansko je, socialni kapital ključnega pomena.
Preučevali smo asociacije na področju turizma v Sloveniji, ki združujejo gospodarske
organizacije z izraženim poslovnim interesom. Na podlagi podatkov, pridobljenih s
poglobljenimi pol strukturiranimi intervjuji, opravljenimi s kvalificiranimi respondenti
izbranih asociacij ter na podlagi kvalitativne, kvantitativne in primerjalne analize smo
odgovorili na vprašanje, ali socialni kapital vpliva na uspešnost asociacij ter katere so tiste
dimenzije socialnega kapitala, ki imajo odločilen vpliv ter jih je zato potrebno razvijati z
namenom povečanje uspešnosti.
Nismo pa se omejili samo na socialni kapital kot vzrok neuspešnosti, poiskali smo tudi ostale
vzroke neuspešnosti ter ugotovili vpliv socialnega kapitala in njegovih dimenzij na te vzroke
neuspešnosti. Ugotavljali pa smo tudi, kako uspešnost vpliva na socialni kapital asociacije. Found in: osebi Keywords: socialni kapital, uspešnost, asociacija, turizem, analiza z matičnim pristopom, analiza mehkih množic Published: 28.07.2021; Views: 953; Downloads: 40 Fulltext (1,84 MB) |
49. Strukturiranje industrijsko simbiotskih omrežijUrška Fric, 2019 Abstract: Doseganje učinkovitega ravnanja s primarnimi viri je s ponovno uporabo odpadnih virov za
družbene akterje zaradi sledenja okoljskim politikam in prepoznavanja koristi vedno večja
težnja na globalnem trgu. Sočasno doseganje koristi pri ponovni uporabi odpadnih virov
omogoča industrijska simbioza, ki kot eden izmed pristopov h krožnemu gospodarstvu
predstavlja pomemben in trajnostni mehanizem v industrijskih in neindustrijskih procesih.
Proučevanje industrijsko simbiotskih omrežij, znotraj katerih se industrijska simbioza odvija,
je z družboslovnega vidika, za razliko od ekološkega in ekonomskega, v znanstvenem merilu
bistveno manj raziskano, iz česar izhaja tudi pomanjkanje razumevanja socio-kulturnih
dejavnikov pri strukturiranju teh omrežij.
Pričujoče delo se osredinja na proučevanje vpliva šestih socio-kulturnih dejavnikov, ki v
različnih kombinacijah vplivajo na strukturiranje industrijsko simbiotskih omrežij – osredinimo
se na vpliv organizacijske kulture, družbene odgovornosti, odnosa do okolja, kognitivnih
okvirov, socialnega kapitala in medorganizacijskega zaupanja. Eksplicitno nas zanima, kako
lahko družbeni akter ocenjuje vpliv določenega socio-kulturnega dejavnika – ali je vplival in,
v kolikor je vplival, kako se je vpliv odražal pri umestitvi v industrijsko simbiotsko omrežje ter
ali vpliva in kako se to odraža pri trenutnem sodelovanju. Zanima nas torej, ali lahko družbeni
akter vpliv oceni kot pozitiven, negativen ali brez vpliva oz. nevtralen.
Z deskriptivno statistično analizo pokažemo, da je pred pričetkom in tekom sodelovanja
največkrat prisoten pozitiven vpliv medorganizacijskega zaupanja, odnosa do okolja,
socialnega kapitala in družbene odgovornosti, nekoliko manj je prisoten pozitiven vpliv
organizacijske kulture in kognitivnih okvirov, medtem ko sta negativni vpliv in nevtralnost
obravnavnih socio-kulturnih dejavnikov skorajda zanemarljiva.
S kvalitativno komparativno analizo v domeni analize mehkih množic nadalje pokažemo
prisotnost vpliva socio-kulturnih dejavnikov kot kombinacije vzročnih pogojev, kjer glede na
definiran prag članstva obravnavamo prisotnost vpliva vsakega socio-kulturnega dejavnika.
Ugotovimo, da socio-kulturni dejavniki, za razliko od deskriptivne statistične analize, na
strukturiranje industrijsko simbiotskih omrežij vplivajo manj, vendar pa sleherni socio-kulturni
dejavnik pomembno vpliva na strukturiranje.
Found in: osebi Keywords: industrijska simbioza, industrijsko simbiotsko omrežje, analiza omrežij, strukturiranje, socio-kulturni dejavniki, analiza mehkih množic, disertacije Published: 28.07.2021; Views: 1182; Downloads: 83 Fulltext (3,91 MB) |
50. Odnos slovenske družbe do homoseksualnostiNeža Juršič, 2015 Abstract: Diplomsko delo analizira in predstavlja, kakšen je odnos slovenske družbe in njenih
prebivalcev do homoseksualnosti. Do rezultatov smo prišli tako, da smo najprej izvedli
teoretični pregled relevantne literature, nato pa uporabili kvantitativno in kvalitativno
raziskovanje.
Za slovensko družbo ne moremo reči, da popolnoma sprejema vse vidike homoseksualnosti.
Sprejema javno izkazovanje homoseksualne spolne usmerjenosti, ne motijo jih homoseksualni
sosedje, menijo, da bi homoseksualci morali imeti svobodo, da si uredijo življenje po lastnih
željah in podpirajo njihovo zaposlovanje v vojski. Ne sprejemajo pa spolnega odnosa med
osebama istega spola, saj menijo da je to vedno slabo, ravno tako pa menijo, da
homoseksualci ne bi smeli imeti možnosti posvojitve otrok saj menijo, da taka vzgoja ni
enako dobra kot vzgoja heteroseksualnega para. Odnos Slovencev in Slovenk do
homoseksualnosti se od leta 1991 spreminja in sicer v smeri večjega družbenega sprejemanja,
za kar so zaslužni predvsem gejevski in lezbični aktivisti s svojim delovanjem, sprememba in
povečanje medijske pozornosti glede homoseksualnosti, upad vpliva Rimskokatoliške cerkve
v Sloveniji, pravne spremembe glede ureditve življenja homoseksualcev in to, da je ta
tematika postala del agende levih političnih strank v Sloveniji. Found in: osebi Keywords: homoseksualnost, družba, Slovenija, spolna usmerjenost, diplomske naloge Published: 29.07.2021; Views: 902; Downloads: 135 Fulltext (703,06 KB) |