Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V sodobni postindustrijski družbi je nepremična kulturna dediščina ranljiva kot še nikoli. Etnološka stavbna dediščina sodi med najbolj ogrožene skupine dediščine, ki nezadržno propada in izginja. Razlogi so različni. V magistrski nalogi bomo poiskali razloge za pričetek izbrisa, ki so navedeni v registru kulturne dediščine. Register predstavlja zbirko osnovnih podatkov o nepremični kulturni dediščini v Sloveniji, v katero je vpisanih skoraj 30.000 enot raznolike kulturne dediščine. Podatki, ki so v njem dostopni, prikažejo le razlog za pričetek postopka izbrisa, in ne razloga za propad etnološke stavbne dediščine. Uvodno bomo predstavili področje varstva kulturne dediščine, register kulturne dediščine in etnološko stavbno dediščino. V empiričnem delu bomo s kvantitativno analizo preučevali izbrise etnološke stavbne dediščine v registru. V drugem delu bomo primerjali Območno enoto Celje in Območno enoto Ljubljana Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Primerjava območnih enot, ki imata največ izbrisane etnološke stavbne dediščine, bo omejena na podatke, dostopne v registru nepremične kulturne dediščine. S kvalitativno analizo pogovora fokusne skupine odgovornih konservatork bomo preverjali verodostojnost podatkov registra in poiskali razloge za izbrise enote etnološke dediščine, ki niso zajeti v podatkih registra kulturne dediščine. Predlagamo nadaljevanje raziskav na področju ranljivosti kulturne dediščine in iskanje razlogov za ohranjanje, saj je vsak objekt kulturne dediščine, ki je poškodovan ali uničen, izgubljen. S preučevanjem in identificiranjem dejavnikov izbrisov iz registra nepremične kulturne dediščine lahko z ustreznimi ukrepi kulturne politike na področju varstva kulturne dediščine zajezimo propad etnološke stavbne dediščine v prihodnosti.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: varstvo kulturne dediščine, register nepremične kulturne dediščine, etnološka stavbna dediščina, registri, izbrisi, raziskave, analize, primerjave, magistrske naloge
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 1016; Prenosov: 105
Celotno besedilo (1,24 MB)

Opis: Trend evropskih integracij je, posebno v zadnjih letih, ko je Evropska unija napolnjena z vsebinami, ki močno presegajo le ekonomske, v ospredje postavil vprašanje skupne evropske identitete. Evropske integracije vse bolj potekajo v smeri promocije evropske zavesti in oblikovanja evropske identitete. Evropska integracija je bila grajena kot stvar elit, svoj obstoj, delovanje in širjenje pa je opravičevala predvsem z ekonomsko učinkovitostjo. Temu pa ni več tako, saj je postopoma povzročala vse večji neposreden vpliv na ţivljenje posameznikov in tako postala odvisna od podpore njenih drţavljanov in vzpostavitve tesnejših povezav med članicami v smislu identifikacije z Evropo. Ravno ta identifikacija oziroma evropska identiteta pa je pomemben vidik za nadaljnji razvoj in premostitev vseh kriz Evropske unije. V pričujočem magistrskem delu izpostavljamo ter analiziramo evropsko identiteto, ki temelji na skupnosti prebivalcev, pri čemer je viden poudarek oblikovanja in ohranjanja identitete predvsem v času krize Evropske unije. Predpostavljamo, da so pogoji, potrebni za obstoj skupne identitete v tem času močno okrnjeni, saj čustva, pričakovanja in odnos do pomembnih vprašanj glede identitete v teh kriznih časih slabijo. Obstoj evropske identitete je moţen le na podlagi skupnih vrednot in vedenja, zato je v času krize Evropske unije potrebno poudarjati pomen vzpostavljanja učinkovitih mehanizmov, ki nas vodijo k temu, da se zavedamo, da smo evropski drţavljani s skupno, kolektivno evropsko identiteto, za izgradnjo katere je bilo potrebno dolgo časovno obdobje in katera tudi v času krize ne sme postati zapostavljena, saj s pomočjo zavedanja te skupne identitete postajajo premostljive tudi druge značilnosti kriznega obdobja v Evropski uniji.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: evropska identiteta, Evropska unija, dejavniki, kriza, diskurz
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1251; Prenosov: 86
Celotno besedilo (1,13 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava medijsko reprezentacijo nove gripe v Sloveniji, pri čemer ţelimo ugotoviti, v kolikšni meri, na kakšen način in s pomočjo katerih akterjev je poročanje o pandemiji nove gripe vplivalo na konstrukcijo medijske in s tem druţbene realnosti oziroma določene podobe dogodkov v izbranem časovnem obdobju. V ospredje postavljamo uveljavljanje odgovornosti mnoţičnih medijev pri oblikovanju druţbene percepcije nevarnosti in tveganj in izpolnjevanje obveznosti do civilne druţbe.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: mediji, medijska reprezentacija, množični mediji, odgovornost, medijska realnost, nalezljive bolezni, nova gripa
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1078; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1,04 MB)

Opis: V Republiki Sloveniji je kljub uvedbi demokratičnih struktur politične participacije moč zaznati določene resne pomanjkljivosti v vsebinskem smislu demokratičnih načinov delovanja političnega sistema. To bi lahko argumentirali s tem, da je pomanjkanje demokratičnega delovanja političnih struktur eden od ključnih kazalcev nedokončane tranzicije oziroma nedokončanih procesov prehoda v demokratično delovanje, za kar je značilno predvsem enakopravno odločanje in enakopraven dostop do političnih centrov moči. V času družbenih sprememb pri nas je namreč stari nomenklaturi uspelo ostati na vrhu družbene strukture, politična elita pa je ohranila vse pomembne družbene resurse in posledično s tem vpliv na razvoj slovenske družbe. Ob tem je obdržala ključne pozicije moči, tako v družbenem kot tudi v političnem in ekonomskem sistemu. S predpostavko, da se v Sloveniji danes na ključnih družbenih položajih, kljub prehodu v nov režim, še vedno nahajajo predstavniki politične elite, ki izhaja iz nekdanjih socialističnih struktur, v nalogi preučujem razmerja znotraj slovenskih političnih elit. Skozi zgodovinski pregled, analizo strukture slovenskega političnega prostora ter proučevanjem vpliva konfiguracije elite na dosežke tranzicije na področju stanja demokracije, razširjenosti korupcije, konkurenčnosti in gospodarskega napredka Slovenije, ugotavljam visoko stopnjo reprodukcije elit, ki se kaže v uspešnem prehodu stare elite v novo obliko demokratične družbe. Posledice visoke reprodukcije elit v Sloveniji se kažejo predvsem v počasni transformaciji družbe v smeri tržnega gospodarstva, ki bi temeljila na demokratičnem odločanju, skupnih temeljnih principih in enakemu dostopu do resursov, s tem pa posledično zavira nadaljnji razvoj slovenske družbe in njene blaginje.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: politične elite, reprodukcija elit, demokracija, tranzicija, družbena transformacija, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 930; Prenosov: 53
Celotno besedilo (804,95 KB)

Opis: Volilna udeležba je pomemben dejavnik stabilnosti in učinkovitosti vsakega demokratičnega političnega sistema. Zaupanje ljudi v demokracijo in osrednje demokratične ter državne ustanove vplivajo na udeležbo ljudi v političnih procesih. Pomemben vpliv ima tudi zadovoljstvo z delovanjem osrednjih političnih in državnih institucij. Problem nastane, ko je udeležba na volitvah, ki je torej posledica zaupanja in zadovoljstva z demokracijo (kar vpliva na stabilnost političnega sistema), izjemno nizka s trendom nadaljnjega upadanja. In tak primer je Slovenija. V Sloveniji beležimo upadanje udeležbe na vseh vrstah volitev od lokalnih, parlamentarnih, predsedniških do evropskih. To je sicer značilnost tudi v mnogih drugih državah, a je v primerjavi z njimi v Sloveniji padec neprimerno strmejši. Če smo bili še v devetdesetih letih Slovenci, kar se volilne udeležbe tiče, med bolj angažiranimi družbami v postkomunističnem svetu, tega zagotovo ni mogoče trditi za zadnje poldrugo desetletje. V Sloveniji udeležba pada hitreje kot v drugih državah, ki so v tem času bolj konsolidirale demokracijo. Če politični sistem ne uspe mobilizirati večjega dela socialnega kapitala, ki je na voljo, niti v času volitev, torej enkratnega političnega dogodka, je nekaj hudo narobe z njim. Ni dovolj, da krivdo za politično apatijo preprosto naprtimo državljanom in njihovi nizki demokratično-participativni kulturi. Ta nedvomno vpliva na participacijo, še zlasti v postkomunističnih državah, kjer so ljudem desetletja privzgajali drugačne politične vrednote. Toda dejstva, da Slovenci desetletja niso imeli demokratičnih volitev, se pravi demokratične prakse, ne smemo spregledati v nobeni analizi, saj to dejstvo samo deloma pojasnjuje nizko udeležbo slovenskih državljank in državljanov na volitvah. Razloge je treba iskati tudi v danih sistemskih okvirih.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: volitve, volilna udeležba, volilni sistemi, politični sistemi, demokracija, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1218; Prenosov: 71
Celotno besedilo (2,45 MB)