1. |
2. |
3. |
4. RAZUMEVANJE VLOGE STILA NAVEZANOSTI PRI DOŽIVLJANJU PARTNERSKEGA ODNOSAEva Gostič, 2024 Abstract: V diplomskem delu smo raziskovali razumevanje vloge stila navezanosti pri parih v romantičnem razmerju. V teoretičnem izhodišču smo opredelili naslednje pojme: navezanost na splošno, ljubezen, romantična razmerja, faze nastanka navezanosti, stili navezanosti v odraslosti, doživljanje partnerskega razmerja glede na stil navezanosti in soočanje s konflikti v razmerju.
V empiričnem delu smo intervjuvali šest heteroseksualnih parov, torej šest moških in šest žensk. Uporabili smo kvalitativno metodologijo, in sicer metodo polstrukturiran intervju odprtega tipa, kateri je bil razdeljen v štiri tematske sklope (doživljanje odnosa, potrebe v razmerju, konflikti v razmerju in lastno doživljanje stila navezanosti ter vpliva na razmerje). Vsi intervjuvanci sodijo v starostno skupino 20 do 25 let, so študenti ali zaposleni in imajo stalno prebivališče v Sloveniji. V partnerskem razmerju so vsi najmanj tri leta. Med našimi intervjuvanci imajo štirje odklonilno izogibajoč stil navezanosti, šest intervjuvancev varen in dva preokupiran stil navezanosti.
V sklopu potrebe v partnerskem razmerju smo ugotovili, da največ intervjuvancev (sedem) potrebuje fizični dotik kot izkazovanje ljubezni, sledita mu posvečen čas (pet) in besede potrditve (pet). S tretjim sklopom intervjuja smo zaključili, da večina intervjuvancev (devet) konflikta ne doživlja kot grožnje, strategije za reševanje konfliktov pa so se med intervjuvanci razdelile v umik (trije) in vztrajanje pri iskanju rešitve (pet), ali pa strategije sploh ni (štirje). V zadnjem delu intervjuja smo udeležence spraševali, kako sami doživljajo svojo navezanost. Vsi so odgovorili, da se počutijo varno v svojem razmerju. Pojavile so se razlike med spoloma, saj so nekatere pojme v odgovorih izpostavile le ženske (želijo si besednih potrditev in komunikacija jim je pomembna), medtem ko so le moški izpostavili drugačno mnenje (ne čutijo potrebe po besednih potrditvah). Poleg tega je polovica intervjuvancev izpostavila, da so močno navezani na svojega partnerja, šest pa jih je povedalo, da jim je zelo pomemben čas zase.
Keywords: ljubezen, stili navezanosti, partnersko razmerje, potrebe, konflikti
Published: 26.04.2024; Views: 22; Downloads: 2
 Fulltext (1013,12 KB) |
5. MOTNJE HRANJENJA KOT NAČIN ČUSTVENE REGULACIJESara Pipan, 2024 Abstract: Magistrsko delo obravnava tematiko motenj hranjenja kot načina čustvene regulacije. Teoretični del smo razdelili na tri dele. V prvem delu smo opredelili motnje hranjenja in podrobno opisali anoreksijo nervozo, bulimijo nervozo, kompulzivno prenajedanje, ortoreksijo in bigoreksijo. V drugem delu smo čustveno regulacijo opredelili in podrobno opisali opredelitev čustev, regulacijo čustev in strategije za spoprijemanje s čustvi. V tretjem delu smo razložili povezavo med čustveno regulacijo in prehranjevanjem, podrobno smo opisali simboliko hrane, pojem emocionalnega prehranjevanja ter proces učenja samoregulacije hranjenja in čustev v zgodnjih letih.
V drugem, empiričnem delu pričujočega magistrskega dela, smo predstavili kvalitativno raziskavo, katere glavni namen je bil raziskati povezanost med motnjami hranjenja oziroma simptomi, značilnimi za motnje hranjenja pri posameznikih, in čustveno regulacijo.
V raziskavo je bilo vključenih 10 udeležencev, pri čemer so bili vsi udeleženci ženskega spola. Podatke za raziskavo smo pridobivali z intervjuji, s katerimi smo raziskovali posameznikovo izkušnjo z motnjami hranjenja oziroma s simptomi, značilnimi za motnje hranjenja, odnos udeležencev do procesa prehranjevanja in odnos udeležencev do čustvenih stanj.
Analiza dobljenih odgovorov je pokazala, da so posamezniki pred nezmožnostjo regulacij čustev bežali v motnje hranjenja oziroma simptome, značilne za motnje hranjenja. Tako smo potrdili raziskovalno vprašanje, da udeleženci raziskave doživljajo motnje hranjenja kot način čustvene regulacije.
Keywords: motnje hranjenja, čustva, čustvena regulacija, samoregulacija, interoceptivno zavedanje
Published: 26.04.2024; Views: 23; Downloads: 3
Fulltext (929,60 KB) |
6. ANALIZA POSKUSOV USTANAVLJANJA POKRAJIN V SLOVENIJI V LETIH 1991 - 2023Jožica Kadunc, 2024 Abstract: Slovenija velja za eno najbolj centraliziranih držav v Evropi. Uvedba pokrajin bi pomembno vplivala na njeno decentralizacijo. Strokovne in politične razprave o decentralizaciji države in oblikovanju pokrajin potekajo že od leta 1991. Pokrajine naj bi opravljale tiste naloge, ki presegajo zmogljivosti občin, hkrati pa ni smiselno, da bi bile v pristojnosti države. Izkušnje preučevanih evropskih držav Italije, Nemčije, Avstrije, Finske in Češke kažejo, da se učinkovitost lokalne samouprave po regionalizaciji precej poveča.
Kljub ustavni zahtevi in večkratnim poskusom regionalizacije, pokrajin pri nas še vedno nimamo, zato smo želeli raziskati kje so razlogi za to. Po preučitvi literature smo v osrednjem delu naloge predstavili dozdajšnje predloge o številu pokrajin. Predstavljeni so predlogi delitve na manjše, večje in vmesne velikosti pokrajin. Pričakovane prednosti so odvisne predvsem od števila pokrajin in njihovih velikosti. Večje, kot bodo pokrajine, bolj bodo konkurenčne, gospodarsko močne ter cenejše in učinkovitejše. Pri manjših pokrajinah obstaja nevarnost nezmožnosti izpolnjevanja večjih projektov, ker bodo finančno precej šibke, zato je pri oblikovanju pokrajin nujno treba upoštevati tudi način financiranja in pristojnosti. Ugotovili smo, da bo pri tem treba upoštevati tudi geografske in kulturne posebnosti slovenskega prostora, različne členitve v preteklosti, identiteto in pripadnost prebivalstva. Bistvo regionalizacije je v povečanju avtonomije lokalnih skupnosti in povečani participaciji prebivalcev pri odločitvah javnega pomena. Regionalizacija bi omogočila zmanjšanje razlik med posameznimi deli države, okrepila čezmejno sodelovanje, omogočila učinkovitejše koriščenje evropskih sredstev.
Raziskava je pokazala, da se zaradi parcialnih interesov in odsotnosti političnega konsenza uvedba pokrajin odmika v prihodnost. Izkazalo se je, da se odločevalci premalo poglabljajo v vsebino in prednosti, ki bi jih regije prinesle v splošno družbeno korist. O tematiki bi nujno morala biti seznanjena tudi nestrokovna javnost, predvsem mladi, ki bi z aktivnejšim državljanstvom lahko pomembneje vplivali na realizacijo ustanovitve pokrajin, kar bi pozitivno vplivalo na kvaliteto življenja vseh državljanov.
Keywords: lokalna skupnost, lokalna samouprava, pokrajine, decentralizacija, regionalizacija, velikost pokrajin
Published: 26.04.2024; Views: 17; Downloads: 2
Fulltext (2,61 MB) |
7. POT K OGLJIČNO NEVTRALNIM IZDELKOM NA TRGU GRADBENIH IZOLACIJSKIH MATERIALOVAnže Grilc, 2024 Abstract: Združeni narodi in Evropska unija so osnovali cilje trajnostnega razvoja, ki nas bodo vodili do ogljično nevtralnega gospodarstva do leta 2050. Z zakonodajo podprti cilji so že sprožili spremembe na trgu. Enako je pri proizvajalcih izolacije, nekateri evropski trgi so spremembam že zadostili, drugi so primorani slediti in večji del transformacije je pričakovati v naslednjih letih. Omejitve so v nekaterih državah EU že zelo stroge in trend bo sledil preko vseh držav članic. Zaradi omejitev je pričakovati višje cene izdelkov, v prvi vrsti zaradi omejitev trga z emisijami, dražje energije, krožnega gospodarstva in alternativ, kot je zajem ogljika.
Keywords: ogljične emisije, vgrajeni ogljik, brez ogljični izdelki, zeleni dogovor, zelena energija, krožno gospodarstvo
Published: 25.04.2024; Views: 57; Downloads: 6
Fulltext (1,71 MB) |
8. VLOGA IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE NEGE PRI OBRAVNAVI OTROKA IN MLADOSTNIKA Z DUŠEVNO MOTNJOAmanda Martinčič, 2024 Abstract: POVZETEK
Teoretična izhodišča: Otroci in mladostniki imajo lahko v začetku življenja različne duševne motnje, ki so hitro prepoznane ali pa jih skrivajo in je zato njihova prepoznava bistveno težja. Pri obravnavi takšnih otrok ali mladostnikov je izjemnega pomena komunikacija in zaupanje izvajalcev zdravstvene nege. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje predstavljata izziv za vsakega posameznika. Namen raziskave je bil opredeliti vlogo izvajalcev zdravstvene nege pri obravnavi otrok in mladostnikov z duševno motnjo. Cilji pa so bili opredeliti značilnosti komunikacije izvajalcev zdravstvene nege pri obravnavi otroka in mladostnika z duševno motnjo, raziskati zgodnje prepoznavanje znakov in simptomov duševne motnje pri otroku in mladostniku s strani zdravstvenih delavcev in izpostaviti najpomembnejše vrste pomoči pri zagotavljanju celostne zdravstvene oskrbe otroka in mladostnika z duševno motnjo.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu ter deskriptivni metodi dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. Prvi del ankete je zajemal demografske podatke (starost, spol, delovna doba, izobrazba). V nadaljevanju smo anketirance spraševali o pomembnosti prepoznavanja otrok in mladostnikov z duševno motnjo, kakšno je njihovo osebno mnenje o otrocih in mladostnikih, ki so »drugačni«, in o njihovi vlogi v družbi, če bi prepoznali otroka ali mladostnika, ki ima duševno motnjo. S pomočjo Likertove lestvice pa smo želeli ugotoviti stopnjo strinjanja glede komunikacije z otrokom ali mladostnikom v duševni stiski, stopnjo strinjanja glede prepoznavanja otroka in mladostnika z duševno stisko in ugotoviti stopnjo strinjanja glede pomoči otroku in mladostniku z duševno stisko. V anketi je sodelovalo 106 anketirancev. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletno anketiranje. Potekalo je po odprtokodni aplikaciji za spletno anketiranje na domeni www.1ka.si. Anketne vprašalnike smo poslali po elektronski pošti znancem, zaposlenim v zdravstveni negi, in jih poprosili za nadaljnje posredovanje (sistem snežne kepe). Zbrane podatke smo računalniško obdelali s programom Microsoft Office Excel in jih predstavili v diplomski nalogi. Vir podatkov je bil tudi pregled strokovne literature in znanstvenih člankov v bibliografskih bazah CINAHL, PubMed, COBISS in Google učenjak.
Rezultati: Vzorec je zajemal 106 anketirancev, zaposlenih v zdravstveni negi na primarnem, sekundarnem in terciarnem nivoju. Izvajalci zdravstvene nege se glede verbalne in neverbalne komunikacije v 97 % strinjajo, da imata obe velik vpliv na otroka in mladostnika. Skupaj se 105 (99 %) anketirancev strinja, da ima pri komunikaciji z otrokom ali mladostnikom zelo velik pomen zaupanje. 101 (95 %) izvajalec zdravstvene nege otroku in mladostniku vedno pusti čas, da se ga navadi, in 105 (99 %) se jih strinja, da je komunikacija pri otroku in mladostniku izjemnega pomena. V 102 (96 %) primerih bi si pri otroku ali mladostniku želeli pridobiti zaupanje, 99 (93 %) bi jih otroka ali mladostnika, če bi se odprl, poslušalo in mu skušalo svetovati. Da je poslušanje ključno pri pomoči otroku ali mladostniku, se strinja 105 (99 %) anketirancev in enak odstotek se jih strinja, da sta prepoznava in usmerjanje ključnega pomena. 97 (92 %) anketirancev bi v hudi stiski takoj poklicalo pristojne službe, 101 (95 %) anketiranec samomorilnega otroka ne bi pustil samega. Da so vedno pripravljeni pomagati v stiski, sta odgovorila 102 (96 %) anketiranca, da nikoli ne bi obrnili hrbta otroku ali mladostniku v stiski, pa jih je odgovorilo 105 (99 %).
Razprava: Izvajalci zdravstvene nege imajo pomembno vlogo pri obravnavi otrok in mladostnikov z duševno motnjo. Pomembna je prepoznava in odkrivanje otrok in mladostnikov z duševno motnjo in njihova ustrezna obravnava. Zelo pomembno pa je tudi zavedanje, da je ključna vloga pri obravnavi zaupanje in komunikacija z otrokom in mladostnikom.
Keywords: Pomoč, težave otrok, zdravstvena nega.
Published: 24.04.2024; Views: 71; Downloads: 3
Fulltext (912,53 KB) |
9. |
10. |
