11. |
12. |
13. Vpliv uporabe socialnih omrežij med delovnim časom na učinkovitost zaposlenihMaja Arhanić, 2021 Opis: Socialna ali družbena omrežja so aplikacije, spletne storitve, platforme ali spletne strani, ki gradijo in odražajo družbene mreže ali družbene odnose med ljudmi, ki imajo skupne interese in/ali aktivnosti. Socialna omrežja so spremenila način delovanja poslovnega okolja. Podjetja so s pomočjo socialnih omrežij sposobna dostopati do virov, ki jim sicer niso bili na voljo. Socialna omrežja v podjetništvu imajo vpliv na marketing, na konkurenco med podjetji, na komunikacijo med podjetjem in strankami ter vpliv na pregled nad poslovanjem podjetij in prodajo.
Znano je, da lahko podjetja, ki znajo uporabljati socialna omrežja in vlagajo v svoje vire, hitreje rastejo in s tem oblikujejo poslovno strategijo na konkurenčnih trgih. To se v glavnem obravnava kot odgovornost poslovodstva, rezultati pa niso odvisni le od sposobnosti vodstva, ampak tudi od zaposlenih. Eden najpomembnejših dejavnikov uspešnosti zaposlenih je doseganje ciljev. Uspešni zaposleni, ki izpolnjujejo roke, ustvarjajo prodajo, gradijo blagovno znamko in so učinkoviti.
V diplomskem delu smo raziskali vpliv uporabe socialnih omrežij med delovnim časom na učinkovitost zaposlenih in posledično na delovno uspešnost. Proučili smo različne raziskave in pripravili anketni vprašalnik, ki ga je izpolnil naključni vzorec anketirancev. Rezultate smo združili v smiselne sklope, s katerimi smo preverjali zastavljene hipoteze o vplivu uporabe socialnih omrežij na učinkovitost zaposlenih. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: SOCIALNA OMREŽJA, DELOVNI ČAS, UČINKOVITOST, DELOVNA USPEŠNOST, ZAPOSLENI, .. Objavljeno: 05.03.2021; Ogledov: 1445; Prenosov: 132 Celotno besedilo (1,44 MB) |
14. Vpliv mobilnika kot socialnega medija na mladostnikeJasmina Kolander, 2012 Opis: V zadnjih dveh desetletjih, ko smo priča velikemu razvoju mobilne in internetne oziroma
tehnologije na sploh, je vseobsegajoča tehnologija skupaj s svojimi uporabniki postala
pomembno področje raziskovanja. Tehnologija se je popolnoma vpletla v naše vsakdanje
življenje, kot najbolj dovzetni zanjo pa veljajo mladostniki in zato so v magistrski nalogi tudi
predmet raziskovanja. Razvoj informacijsko komunikacijske tehnologije nam je v precejšnji
meri spremenil življenje, saj si življenja brez mobilnika in računalnika sploh ne znamo več
predstavljati. Krog prijateljev smo si včasih širili v izobraževalnih ustanovah in na dvorišču,
danes pa je iskanje prijateljev popolnoma drugačno, hitrejše, lažje, saj so nas preplavila
socialna omrežja, ki nam omogočajo iskanje prijateljev, izmenjavo mnenj, slik, idr..
Magistrska naloga je razdeljena v dva dela, teoretični in empirični del. V teoretičnem oziroma
prvem delu naloge smo predstavili ključne pojme in življenje mladostnikov v koraku z novimi
komunikacijskimi tehnologijami. V empričnem delu naloge smo izvedli kvantitativno
raziskavo s pomočjo internetnega vprašalnika, objavljenega na profilih omrežja Facebook. Na
tem omrežju smo poiskali naše respondente, ki so odgovorili na anketni vprašalnik na podlagi
katerega smo odgovorili na naše glavno raziskovalno vprašanje: »Ali se uporabniki mobilnika
za namen socialnih omrežij razlikujejo od drugih uporabnikov socialnih omrežij, tistih, ki do
socialnih omrežij dostopajo samo preko računalnika?«. Z analizo pridobljenih podatkov smo
odgovorili na raziskovalno vprašanje in ugotovili, da mobilnemu delu skupine respondentov
mobilnik predstavlja pomembnejši statusni simbol, prav tako jim socialno omrežje Facebook
predstavlja bolj pomembno družabno okolje, kot tistim iz internetne skupine. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: mladostniki, mobilna tehnologija, internet, socialni kapital, socialna omrežja, Facebook Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 1466; Prenosov: 78 Celotno besedilo (1,64 MB) |
15. Vpliv spletnih socialnih omrežij na samopodobo mladihTjaša Peršič, 2015 Opis: Področje raziskovanja, ki se ga v magistrski nalogi lotevamo, so spletna socialna omrežja, pri
katerih nas je zanimal njihov vpliv na samopodobo mladih ter možnost razvijanja
narcisističnega vedenja pri t. i. Net generaciji. Za izbrano temo smo se odločili, ker menimo,
da si to področje zasluži dodatna raziskovanja, saj danes, v vse bolj virtualnem svetu, igrajo
spletna socialna omrežja pomembno vlogo pri oblikovanju in vzdrževanju posameznikove
samopodobe, zlasti pri mladih, ki so jih popolnoma »osvojila«.
Naloga je sestavljena iz dveh delov. Prvi del je namenjen teoretičnim izhodiščem, kjer so
predstavljeni ključni pojmi, s katerimi smo nalogo teoretično podprli. Na začetku smo
predstavili spletna socialna omrežja, kjer smo večji poudarek namenili najbolj priljubljenemu
spletnemu socialnemu omrežju Facebook, nadaljujemo s predstavitvijo samopodobe, na
koncu pa se lotevamo še pojma narcisizma. Vse pojme smo definirali s pomočjo različnih
avtorjev, ki se ukvarjajo s to tematiko, pri tem pa smo bili kar se da objektivni. Za boljše
razumevanje smo vključili še nekatere opravljene raziskave na to temo, s čimer smo nalogo
dodatno obogatili.
V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati in ključne ugotovitve opravljene
kvantitativne in kvalitativne raziskave. Ugotovili smo, da kljub temu da na naš izbrani vzorec
spletna socialna omrežja ne pomagajo pri vzdrževanju posameznikove pozitivne samopodobe,
lahko vseeno govorimo o nekem vplivu, ki jih ta imajo na posameznike in na njihovo
osebnost. Ali vplivajo na njihovo samopodobo pozitivno ali negativno, je odvisno od vsakega
posameznika in od njegove uporabe. Kar se tiče razvijanja narcisističnega vedenja na spletnih
socialnih omrežjih, rezultati potrjujejo, da zlasti pretirana uporaba spletnih socialnih omrežij
lahko pri posamezniku vodi do bolj narcisističnega vedenja, kar je v skladu s prebrano
literaturo. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: spletna socialna omrežja, Facebook, Net generacija, samopodoba, narcizem, magistrske naloge Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1514; Prenosov: 265 Celotno besedilo (1,28 MB) |
16. Vpliv socialnih omrežij na politični diskurzTine Lovišček, 2018 Opis: Jezik je glavno komunikacijsko sredstvo. Je nosilec sporočil in oblikovalec le-teh. Kot tak je
bistvo diplomacije in pravzaprav vsega komuniciranja, ne glede na nivo diskurza. Z napredkom
tehnologije je visok nivo diskurza prešel iz nečesa, do česar imajo dostop le redki in najbolj
izobraženi, do nečesa, do česar ima dostop vsak z internetnim dostopom. Širjenje dostopa do
takšnega diskurza zagotovo ima neke posledice. V diplomski nalogi se posvečam problematiki
kakovosti političnega diskurza na internetu, še posebej preko socialnih omrežij (Facebook,
Twitter, Reddit, YouTube), kjer so uporabniki vedno do neke mere podvrženi anonimnosti. V
teoretičnem delu se posvetim razlaganju osnovnih pojmov in temu, kaj določena socialna
omrežja sploh so, kako delujejo, itd. Med osnovnimi pojmi velja še posebej omeniti
anonimnost, ki je vedno zelo deljiva tema, ko govorimo o internetu in svobodi govora. Posebno
se posvetim Lacanovi teoriji štirih diskurzov, saj na njeni podlagi nato v empiričnem delu
analiziram izbrane primere diskurza na socialnih omrežjih, sam začetek teoretičnega dela pa je
namenjen pregledu od začetkov interneta do njegovega trenutnega stanja in dostopnosti.
Empirični del je sestavljen iz primerov, vzetih iz omenjenih socialnih omrežij, ter analiz
intervjujev. S pomočjo obeh delov analiziram vpliv, ki ga imajo socialna omrežja na kakovost
političnega diskurza. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: politični diskurz, socialna omrežja, anonimnost, kvaliteta diskurza, anonimnost, diplomske naloge Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 896; Prenosov: 0 |
17. Vpliv spletnih socialnih omrežij na medosebne odnose med mladimiTjaša Peršič, 2012 Opis: Predmet diplomske naloge so spletna socialna omrežja in njihov vpliv na medosebne odnose
mladih. Z nalogo smo želeli ugotoviti, ali mladi poznajo in uporabljajo spletna socialna
omrežja, njihove motive za uporabo le-teh, ter kako le-ta vplivajo na njihove medosebne
odnose v resničnem svetu.
Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni
pojmi, kot so spletna socialna omrežja, računalniško posredovana komunikacija in medosebni
odnosi. Teoretični del smo zaključili s predstavitvijo nekaterih dosedanjih ugotovitev
raziskav, ki so bile izvedene na področju uporabe interneta med mladimi.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in ključne ugotovitve kvantitativne ter
kvalitativne raziskave. Iz opravljenih raziskav smo prišli do zaključka, da se ugotovitve
empiričnega dela skladajo z ugotovitvami teoretičnega dela. Ugotovili smo, da mladi zelo
dobro poznajo spletna socialna omrežja, saj so skoraj vsi uporabniki spletnih socialnih
omrežij, da jih najpogosteje uporabljajo z namenom preganjanja dolgčasa ter ohranjanja že
vzpostavljenih medosebnih odnosov v resničnem življenju. Vendar, kljub veliki uporabi
spletnih socialnih omrežij, rezultati kvantitativne raziskave kažejo na to, da se današnja
mladina še vedno zaveda, da je osebni stik kvalitetnejši in pristnejši, ker omogoča prave in
pristne medosebne odnose, kar pa spletna socialna omrežja ne morejo omogočiti. Z
opravljeno kvalitativno raziskavo, pa smo prišli do ugotovitve, da spletna socialna omrežja
tako pozitivno kot negativno vplivajo na mladostnikove medosebne odnose, odvisno pa je od
tega, kako jih posameznik uporablja. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: spletna socialna omrežja, mladi, medosebni odnosi, vpliv Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 2932; Prenosov: 440 Celotno besedilo (765,00 KB) |
18. |
19. |