21. |
22. |
23. |
24. |
25. Možnosti vpeljave brezpapirnega poslovanja v transportni oddelek izbranih organizacijBoštjan Brulc, 2023 Opis: Za večjo konkurenčnost organizacij na področju pohitritve delovnih procesov, povečanje prihrankov in zagotavljanje varnosti zaposlenih ob izrednih situacijah, kakršna je bila epidemija COVID-19, igra pomembno vlogo vpeljava brezpapirnega poslovanja. Osredotočili smo se na področje logistike, natančneje na transportne oddelke. S kvalitativno raziskavo smo raziskali možnosti vpeljave brezpapirnega poslovanja v delovne procese, v katerih se fizično izpisuje veliko število dokumentov. Na podlagi pridobljenih podatkov smo ugotovili, da imajo številne organizacije vpeljano vsaj delno brezpapirno poslovanje in večina organizacij stremi k razvoju in vpeljavi vsaj delnega, če ne celotnega izvajanja dela z uporabo brezpapirnega poslovanja. Organizacije prepoznajo tak način dela kot koristen in se zavedajo prednosti brezpapirnega poslovanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: digitalizacija, brezpapirno poslovanje, logistika, transportni oddelek, prihranek časa, prihranek stroškov dela, industrija 4.0.
Objavljeno: 28.08.2023; Ogledov: 393; Prenosov: 36
 Celotno besedilo (2,06 MB) |
26. |
27. Obvladovanje kibernetskih tveganj zaposlenih v jugovzhodni SlovenijiKatja Urajnar, 2023 Opis: Informacijski sistem v organizaciji je sestavljen iz ljudi, podatkov, delovnih metod in informacijske tehnologije. Je množica aplikacij in aktivnosti, ki so potrebne za obdelavo, shranjevanje in posredovanje podatkov ter delovanje celotne organizacije. Kibernetski napad lahko resno ogrozi informacijski sistem in škoduje celotni organizaciji. Pravočasna in ustrezna zaščita ter ozaveščanje zaposlenih sta ključna dejavnika pri varnosti organizacije. Pogostost kibernetskih napadov na manjše in srednje velike organizacije vsako leto raste. Organizacije svojo zaščito informacijskih sistemov izboljšujejo, vendar so lahko velikokrat neozaveščeni zaposleni krivici za izgubo podatkov. Obenem se morajo vodje zavedati, da lahko vsakdanja in vse bolj obsežna uporaba informacijske tehnologije brez ustrezne zaščite in zavedanja zaposlenih prek kibernetskega napada vodi organizacijo v izgubo podatkov ali v propad le-te.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: organizacija, varnost, kibernetska tveganja, tveganja, digitalizacija, zaposleni
Objavljeno: 06.12.2023; Ogledov: 286; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,94 MB) |
28. Umetna inteligenca v sodstvuMatic Mlakar, 2023 Opis: V magistrskem delu je predstavljen pojem umetne inteligence in njegov pozitiven ali negativen vpliv na različne stroke. Magistrsko delo je osredotočeno na možnost uporabe umetne inteligence v pravosodnem sistemu. Umetna inteligenca vstopa v naš vsakdan vedno hitreje in vedno pogosteje. Slovenski pravosodni sistem med prebivalci Republike Slovenije ne uživa visokega zaupanja, eden od razlogov za to so tudi zaostanki v sodnih postopkih. Umetna inteligenca v mnogih državah, kot je na primer Estonija, izboljšuje sistem pravosodja, na način da avtomatizira določene postopke, ki posamezniku vzamejo veliko časa in zbranosti, medtem ko lahko umetna inteligenca tako delo opravi hitro in z zmanjšanim procentom človeških napak. Skozi magistrsko delo je analizirana pravna regulacija umetna inteligence tako v Republiki Sloveniji kot tudi v tujini. Obravnavani so vidiki učinkovitosti, hitrosti in kakovosti umetne inteligence, kot tudi vprašanje etičnosti in odgovornosti v primeru storjene napake. Prav tako je del magistrske naloge namenjen možnosti vpliva umetne inteligence na pravosodne poklice, na odvetništvo, sodništvo in tožilstvo. Pripravljena je tudi primerjalna analiza med državami, ki so umetno inteligenco že implementirale v določene dele pravosodnega procesa, kot so Kanada, Ljudska Demokratična Republika Kitajska, Kolumbija, Združene države Amerike ter tudi nekatere države Evropske Unije. V zadnjih poglavjih se magistrsko delo ukvarja z usposabljanjem za delo z umetno inteligenco in s trendi in napovedmi za prihodnost. V zaključku so analizirani vsi cilji, ki so bili zastavljeni v uvodnem delu ter odgovori na hipoteze, do katerih je delo prišlo s pomočjo različnih metod.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: umetna inteligenca, pravosodni sistem, digitalizacija, sodna analitika, avtomatizacija
Objavljeno: 05.01.2024; Ogledov: 331; Prenosov: 36
Celotno besedilo (671,52 KB) |
29. Dilema digitalne suverenosti Evropske unijeZlatko Marinič, 2023 Opis: Prednosti informacijske družbe nastajajo za ceno vse večje odvisnosti od podatkov. To ustvarja napetosti med ekonomskimi interesi, varstvom zasebnosti in javne varnosti. Čeprav podatki spodbujajo digitalno gospodarstvo in ustvarjanje čezmejne vrednosti, vplivajo tudi na razmerja moči med državami in drugimi mednarodnimi akterji. Kot odgovor na takšno stanje so se pojavile različne aktualne politike lokalizacije ter regulacije podatkov, ki obravnavajo podatkovne ekosisteme in odmerjajo vplive deležnikov v kontekstu digitalne suverenosti. Pod pojmom »digitalna suverenost« se že leta odvija širok družbeni diskurz. Že bežen pogled na nešteto tujih akterjev, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, razkriva različne poglede na to vprašanje in še vsaj toliko različnih ciljev. Razširitev razumevanja tega pojma, ki še ni jasno opredeljen, je predpogoj za nadaljnjo razpravo in s tem zlasti za zagotovitev, da bo digitalna suverenost končno razumljena in dosežena za vse vpletene. V državah Evropske unije se trenutno postavlja vprašanje, v kolikšni meri bo odvisnost od tehnologij iz ZDA in Kitajske trajno vplivala na državno suverenost. Koncept digitalne suverenosti predstavlja prizadevanja EU, da bi nadomestila primanjkljaje v preteklih desetletjih, ki so jih povzročila neustrezna umestitev Evrope kot lokacije za razvoj programske in strojne opreme. Avtokratske države uporabljajo pot digitalne avtarkije, ZDA pa pot liberalizacije in visoke stopnje odprtosti. Po drugi strani pa imamo v EU visoko stopnjo varstva človekovih pravic, varovanja podatkov in liberalnih vrednot, ki so se razvijale skozi stoletja, kar je imelo pomembno vlogo pri manj izrazitem digitalnem razvoju. Pot evropskih držav do večje digitalne suverenosti je bila politično obravnavana kot »akcijski program«, vendar še zmeraj ni enotnega razumevanja ali opredelitve, kaj natančno pomeni digitalna suverenost, kje je EU in s tem tudi posamezna evropska država. Delo najprej vsebuje kratek zgodovinski pregled konceptualne vsebine, zadevnih akterjev in zakonodajnega stanja, nato pa razčleni razsežnosti, prednosti in trenutne omejitve koncepta digitalne suverenosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: digitalna suverenost, tehnološka suverenost, strateška avtonomija, enotni digitalni trg EU, podatkovna strategija, digitalizacija, digitalna preobrazba
Objavljeno: 18.01.2024; Ogledov: 212; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,08 MB) |
30. |
