Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V nalogi so obravnavane poglavitne človekove pravice in temeljne svoboščine, njihov razvoj in dokumenti, ki jih opredeljujejo, ter vrednote, ki jih ščitijo. Človekove pravice so polno uveljavitev dosegle šele z vnosom v ustave. Na obseg uveljavljenih pravic in njihovo uresničevanje odločilno vpliva družbena ureditev (demokratična ali nedemokratična). V polpretekli zgodovini so se s pojavom nacizma in fašizma drastično kršile človekove pravice, kar velja tudi za bivšo skupno državo (obdobje od leta 1945 do 1990). Stvar institucij pravosodja je varstvo človekovih pravic. Na mednarodni ravni konvencijsko urejanje človekovih pravic zagotavljajo OZN in druge organizacije, na regionalni ravni je v okviru Sveta Evrope pomembna Evropska konvencija o človekovih pravicah, za samo varstvo pa je pristojno Evropsko sodišče za človekove pravice. Kot tranzicijska država nismo imuni na določene pomanjkljivosti sistema. Očitke, ki letijo na sodstvo, je mogoče demantirati z zadnje čase ugodno statistiko o storilnosti in zakonodajo, ki ureja odgovornost sodnika in predpisuje ukrepe zaradi sodnikove kršitve zakonodaje. V številnih zadevah je bila Slovenija obsojena zaradi množičnih kršitev človekovih pravic, v zadevah izbrisanih, varčevalcev Ljubljanske banke in zaradi prenatrpanosti slovenskih zaporov. ESČP v sodbah opozarja, da so kršitve pravic sistemske narave. Precejšnjo medijsko pozornost so povzročili tajkunski procesi, kot sta primera Istrabenz in Merkur. Pravi val ogorčenja javnosti je izzvala odločitev Vrhovnega sodišča RS, da se zaradi kršenja kazenske zakonodaje v zadevi varstva zakonitosti razveljavi obsodilne sodbe. Celo izven meja je kot ena največjih političnih afer pri nas odmevala zadeva Patria, sodba zoper Janeza Janšo in druge. Ustavno sodišče RS je v tej zadevi pravnomočne obsodilne sodbe rednih sodišč zaradi kršitve človekovih pravic razveljavilo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sodišče, odgovornost sodnika, izbrisani, zadeva Patria, primer Istrabenz
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 4041; Prenosov: 210
Celotno besedilo (1,05 MB)

Opis: V diplomskem delu bom predstavila izvedbo izbrisa in njegove posledice. Državljani nekdanje republike SFRJ so se leta 1992 znašli ilegalno v Republiki Sloveniji zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Izbris iz registra je botroval izgubi in kršenju številnih človekovih pravic, ki jih bom navedla in opisala v diplomskem delu. Skozi diplomsko delo bom predstavila mednarodno stališče o zadevi in odločanje Ustavnega sodišča ter Evropskega sodišča za človekove pravice. Namen diplomskega dela je opisati zgodovinsko ozadje, ki je v veliki meri vplivalo na izbris, sam proces izbrisa, predstaviti pravne temelje novonastale Republike Slovenije in na koncu utemeljiti in predstaviti odločitve sodišč, ki so odločala o zadevi. Kot glavne vire pri obravnavanju teme bom uporabljala predvsem Ustavo RS, zakone, kot so Zakon o tujcih, Zakon o socialnem varstvu, Zakon o državljanstvu Republike Slovenije, Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb, Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivališča, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, in mednarodne pravne vire, kot so Splošna deklaracija človekovih pravic, Listina evropske unije o temeljnih pravicah, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah. Problem izbrisanih je utemeljilo in rešilo Evropsko sodišče za človekove pravice, saj je uredilo njihov pravni položaj v Republiki Sloveniji in s sodbo vzpostavilo odškodninsko shemo. Primer izbrisanih velja za pomemben primer v sodni praksi, predvsem na področju podeljevanja in urejanja državljanstva.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: izbrisani, državljanstvo, suverenost, nezakonitost, kršenje človekovih pravic, Ustavno sodišče, ESČP
Objavljeno: 17.05.2024; Ogledov: 42; Prenosov: 1
Celotno besedilo (340,86 KB)