Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ozaveščenost evropskih spletnih uporabnikov o kiberkriminalu
Vanja Pinterič, 2015

Opis: Kiberkriminal se vse bolj virozno širi po kibernetskem prostoru in predstavlja globalno naraščajočo grožnjo organizacijam in drugim uporabnikom spleta. V največji meri se kiberkriminal osredotoča na vladne organizacije, saj te predstavljajo vir najvrednejših informacij za izkoriščanje ter manipulacijo. Posledično takšen uspešen napad povzroči največjo možno škodo. Gre za sodobno obliko kriminala, ki vztrajno nadomešča njegove klasične oblike. Pojav vključuje različne načine zlorabe, vsem pa je skupna uporaba interneta ter omrežij. Internet je hekerjem omogočil, da se s svojimi tehnikami ter tehničnim znanjem hitro prebijejo do ključnih informacij na nelegalen način. Vsak informacijski sistem brez primerne zaščite in njenega ozaveščenega uporabnika je potencialno ogrožen. Tako predstavlja zagotavljanje varnosti in zasebnosti uporabnikov spleta največji izziv sodobne družbe.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kiberkriminal, kibernetski prostor, spletni uporabniki, grožnja, napad, zasebnost
Objavljeno: 21.08.2018; Ogledov: 2543; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

2.
Prenos V. poglavja Direktive (EU) 2016/1148 v slovenski pravni red
Andreja Tošeski, 2020

Opis: V sodobnem svetu se uporaba informacijskih sistemov in omrežij vseskozi povečuje in postajajo ključni za razvoj in uspešno rast gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. Vedno hitrejši razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij in uporaba informacijskih sistemov vpliva na naše življenje. Tehnološki razvoj pomeni večjo ranljivost in dovzetnost informacijsko-komunikacijskih sistemov za kibernetske napade, zaradi česar se je v zadnjem desetletju intenziteta boja proti kiberkriminalu povečala in izvaja se vse več aktivnosti, tako na evropski kot državni ravni. V magistrskem delu preučujemo te aktivnosti, s poudarkom na implementaciji V. poglavja Direktive (EU) 2016/1148 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (Direktiva NIS) v IV. poglavje Zakona o informacijski varnosti (ZInfV). Zanima nas, ali so bile določbe prenesene v celoti in pravilno in ali novi zakon (že) vpliva na zmanjšanje števila kibernetskih napadov. To bomo raziskali s pomočjo različnih metod, ki slonijo na zgodovinskem pregledu, na analizi obstoječe in razpoložljive literature in zlasti na osnovi intervjujev. Poleg analize prenosa V. poglavja Direktive NIS v ZInfV želimo poudariti tudi pomembnost varnosti omrežij in informacijskih sistemov. Odgovornost za to nosijo posameznik, okolica, družba, država. Z delom želimo opozoriti, da načini za krepitev varnosti omrežij in informacij že obstajajo, treba jih je samo ozavestiti in jim dati najvišjo prioriteto
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: varnost informacijsko-komunikacijskih sistemov, internet, digitalizacija, razvoj gospodarstva, kiberkriminal, zakonodaja
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1130; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh