Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Tehnološki napredek je s sabo vedno prinesel velike spremembe v človeški družbi. Le redkokatera nova tehnologija pa je tako hitro in temeljito spremenila vsakdanje življenje v tolikšni meri in na toliko področjih, kot ga je spremenil izum svetovnega spleta. Svetovni splet je leta 1989 izumila Evropska organizacija za jedrske raziskave – CERN. V manj kot desetih letih je splet izvedel prehod od omejene uporabe v znanstvenih raziskovalnih središčih do statusa vodilnega globalnega komunikacijskega sredstva. Z globalno razširjenostjo spleta in vse večjo odvisnostjo delovanja sodobne družbe od te nove vrste informacijske tehnologije se je hkrati pojavila nujna potreba po čimprejšnji zakonski regulaciji spleta. Sprejemanje zakonodaje s strani vsake države posebej se je zaradi mednarodne narave spleta kmalu izkazala za neučinkovito. Najbolj učinkovit ukrep proti zlorabam, povezanih s spletom, je bilo zato sprejetje Konvencije o kibernetski kriminaliteti leta 2001, poznane tudi pod imenom Budimpeška konvencija, ki jo je do leta 2023 ratificiralo 68 držav po vsem svetu. Konvencija je bila prvi mednarodni vir prava, ki je poskušal na globalni ravni urediti najbolj nevarni vidik spleta, kibernetsko kriminaliteto. A od sprejetja Budimpeške konvencije je minilo že več kot dvajset let, sprejemanje mednarodne spletne zakonodaje pa se je od tedaj drastično upočasnilo. Splet se je skozi leta razvil v nepričakovane smeri, ki so jasno pokazale pomanjkljivosti in omejitve konvencije. Države podpisnice konvencije so se osredotočile le na učinkovit pregon kiberkriminalitete in niso poskušale sprejeti zakonodaje, ki bi regulirala vse vidike spleta. Sodobna mednarodna spletna zakonodaja zato vsebuje številne pravne praznine. Težave pri izsleditvi in identifikaciji storilcev kibernetskih napadov, nevtralnost interneta in pravna dilema, ali naj se pravica dostopa do spleta šteje za eno izmed človekovih pravic, so le nekatera od ključnih pravnih vprašanj, na katera bo moralo mednarodno pravo v bližnji prihodnosti podati dokončen odgovor
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Budimpeška konvencija, informacijska družba, kibernetska kriminaliteta, spletno pravo, svetovni splet, svetovni splet, digitalni razkorak
Objavljeno: 17.05.2024; Ogledov: 36; Prenosov: 1
Celotno besedilo (692,12 KB)

Opis: Povezava fizičnega in virtualnega sveta je danes nekaj običajnega. Razvoj informacijskokomunikacijskih tehnologij ima v kibernetskem prostoru velik pomen tudi z varnostnega vidika, saj se le-ta s priklopom vsake nove naprave v omrežje zmanjšuje. Pojav interneta stvari število teh naprav enormno zvišuje, hkrati pa prinaša povsem nove dimenzije varnostnih tveganj. V diplomskem delu sem proučevala pojav interneta stvari v povezavi s kibernetskimi grožnjami. Koncept interneta stvari in področja, kjer se ta pojavlja, vključno s kritično infrastrukturo, tehnologijo in tudi varnostimi tveganji, sem opisala v teoretičnem delu, kjer sem se hkrati navezala tudi na sam pomen kibernetskega prostora in groženj v njem, tako z vidika storilcev kot tudi motivov, metod in tehnik. Teoretični del sem podkrepila z intervjuji strokovnjakov z raziskovanega področja, kjer sem ugotavljala, kateri kibernetski napadi v povezavi z internetom stvari se že pojavljajo v sedanjosti in kaj lahko pričakujemo z motivi, posledicami in razsežnostmi v prihodnosti ter kateri so in bodo tisti najučinkovitejši varnostni ukrepi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: internet stvari, IOT, kibernetska kriminaliteta, kibernetski terorizem, kibernetsko bojevanje, grožnje, napadi, kritina infrastruktura, kibernetska varnost
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 3740; Prenosov: 240
Celotno besedilo (1,89 MB)