51. Vprašanje nasledstva SFRJValentina Šegula, 2016 Abstract: Razpad nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (v nadaljevanju SFRJ) je bil buren proces, ki je odprl številna nasledstvena vprašanja. Arbitražna komisija mednarodne konference o bivši Jugoslaviji je v svojih 15 mnenjih razjasnila številna nasledstvena vprašanja in opredelila pojem državne lastnine SFRJ. Dunajski konvenciji iz leta 1978 in 1983 sta poleg arbitražne komisije predstavljali podlago za nadaljnja nasledstvena pogajanja držav naslednic. Države naslednice so po skoraj desetih letih pogajanj podpisale sporazum o vprašanjih nasledstva. Poglavitni razlog za podaljšana pogajanja je bilo vztrajanje Zvezne republike Jugoslavije (v nadaljevanju ZRJ) na stališču, da je edina nosilka kontinuitete po nekdanji SFRJ. Po demokratičnih spremembah v vodstvu ZRJ in padcu Miloševićevega režima je bilo možno zaključiti postopek nasledstvenih pogajanj. Sporazum je edina multilateralna pogodba, ki so jo države naslednice podpisale kot enakovredni subjekti mednarodnega prava. Sestavlja ga sedem prilog, ki obravnavajo premično in nepremično premoženje, diplomatska in konzularna predstavništva, državne arhive, pokojnine, druge pravice, pravne koristi in finančne obveznosti, zasebno premoženje in pridobljene pravice ter finančna sredstva in obveznosti. Eno najpomembnejših nerešenih vprašanj je vprašanje starih deviznih vlog varčevalcev. Po številnih zamujenih priložnostih za razrešitev tega vprašanje je bilo vprašanje časa, kdaj se bodo varčevalci obrnili na Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP). ESČP je v pilotni sodbi na primeru Ališić odločilo v prid varčevalcem. Odločilo je, da sta Slovenija in Srbija odgovorni za kršitev Protokola št. 1. Slovenija je pokazala pripravljenost spoštovati sodbo in slovenski državni zbor je sprejel Zakon o poplačilu neizplačanih starih deviznih vlog. Kljub temu da pomeni sporazum o vprašanjih nasledstva ogromen dosežek, ostajajo številna nasledstvena vprašanja neurejena. Slovenija se bo tako soočala s pravično razdelitvijo jamstva za stare devizne vloge varčevalcev, z dokončanjem delitve diplomatskih in konzularnih predstavništev,kulturne dediščine, arhivov ter njihovo digitalizacijo ter z delitvijo finančnih sredstev v bankah z mešanim kapitalom.
Found in: ključnih besedah
Keywords: nasledstvo držav, sukcesija držav, mednarodno pravo, mednarodna arbitraža, hranilne vloge, SFRJ, Jugoslavija, diplomske naloge, bolonjski program
Published: 17.08.2018; Views: 2866; Downloads: 203
 Fulltext (372,34 KB) |
52. Zadeva Katanga in Chui pred mednarodnim kazenskim sodiščemTina Zorko, 2017 Abstract: Mednarodno kazensko sodišče je bilo ustanovljeno 17. julija 1998, pravna podlaga za njegovo ustanovitev je Rimski statut. Pristojno je za najhujša vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost in genocid, ki prizadenejo mednarodno skupnost. Germain Katanga, nekdanji poveljnik nacionalnih integracijskih sil in uporniških sil FRPI (fran. Force de Résistance Patriotique en Ituri), je bil spoznan za krivega v postopku pred Mednarodnim kazenskim sodiščem glede hudodelstev, ki so se zgodila februarja 2003 v vasi Bogoro v provinci Ituri v Demokratični republiki Kongo, za vojna hudodelstva umora ter za hudodelstva zoper človeštvo, naklepnega napada na civilno prebivalstvo, uničenje sovražnikovega premoženja in plenjenja. Obsojen je bil na 12 let zapora. Mathieuju Ngudjolo Chui, nekdanji vodja domoljubnih uporniških sil FNI (fran. Front des Nationalistes et Intégrationnistes), je poznan tudi kot prva oseba, ki je bila oproščena pred Mednarodnim kazenskim sodiščem.
Found in: ključnih besedah
Keywords: mednarodno pravo, mednarodno kazensko sodišče, oboroženi spopadi, Demokratična republika Kongo, Germain Katanga, Mathieuju Ngudjolo Chui, diplomske naloge, bolonjski program
Published: 17.08.2018; Views: 2755; Downloads: 128
Fulltext (335,76 KB) |
53. Varstvo pravice do življenja v mednarodnem pravuPia Krizmanič, 2023 Abstract: Diplomsko delo predstavlja varstvo pravice do življenja v mednarodnem pravu. Varstvo pravice do življenja je temeljno načelo v mednarodnem pravu, ki varuje vsako osebo pred neupravičenim odvzemom njenega življenja. Pravica do življenja je absolutna pravica, ki jo morajo spoštovati posamezniki in države. Velikokrat pa se srečujemo s kršenjem te pravice z dejanji, kot so smrtna obsodba, mučenje, ne-samovoljni odvzem življenja, diskriminacija, terorizem. Mednarodno pravo igra ključno vlogo pri varovanju in spoštovanju pravice do življenja na mednarodni ravni. Ta pravica je ena izmed temeljnih človekovih pravic in je priznana v številnih mednarodnih dokumentih, kot npr. Univerzalna deklaracija človekovih pravic, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter drugi regionalni in mednarodni instrumenti. Prav tako mednarodno pravo spodbuja države, da sprejmejo ustrezen pravni okvir v svoji nacionalni zakonodaji za zaščito pravice do življenja. Uveljavlja odgovornost držav za kršitve pravice do življenja, bodisi neposredno bodisi zaradi neukrepanja. Države so odgovorne za preiskavo, preganjanje in kaznovanje tistih, ki kršijo to pravico, ter za zagotovitev dostopa do sodnega varstva žrtvam. Skupaj prispevajo ti elementi mednarodnega prava k ustvarjanju okolja, kjer se pravica do življenja spoštuje in varuje ter kjer so kršitve te pravice učinkovito obravnavane in preprečene.
Found in: ključnih besedah
Keywords: pravica do življenja, mednarodno pravo, varstvo pravice, splošna deklaracija človekovih pravic, evropska konvencija o varstvu človekovih pravic
Published: 17.05.2024; Views: 41; Downloads: 2
Fulltext (417,77 KB) |
54. Problem imena države "Republika Makedonija" v mednarodnem pravuMarjan Popeski, 2016 Found in: ključnih besedah
Keywords: etika, mednarodno pravo, naravno pravo, samoodločba narodov, Makedonija, silogizem, volja, intelekt, razum, ničnost pogodbe, disertacije
Published: 23.08.2018; Views: 2627; Downloads: 188
Fulltext (2,47 MB) |
55. |
56. Primerjava ustavnih ureditev prepovedi suženjstva in prepovedi prisilnega delaKatja Zajc, 2018 Abstract: Magistrsko delo obravnava ureditev prepovedi suženjstva in prepovedi prisilnega dela tako na mednarodni ravni kot na ravni posameznih držav. V njem so zbrani in predstavljeni najpomembnejši mednarodni dokumenti, ki urejajo to področje. Prav tako je podrobno analizirana dokaj obsežna sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice in malo manj obsežna sodna praksa slovenskih sodišč. Magistrsko delo vsebuje tudi tabelo, ki sistematično prikazuje ureditev prepovedi suženjstva in prepovedi prisilnega dela v členih ustav posameznih držav sveta. Sledita ji analiza podatkov, predstavljenih v tabeli, in analiza primerov odstopanj. Na koncu je predstavljeno prisilno delo v povojni Sloveniji. Podrobno so opisane razmere, v katerih so živele in delale žrtve. Našteta je zakonodaja, na podlagi katere so izrekali kazni prisilnega dela. Nato so naštete in s podatki podkrepljene domnevne kršitve Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 29, ki jih je zagrešila slovenska povojna oblast.
Found in: ključnih besedah
Keywords: suženjstvo, prisilno delo, prepovedi, mednarodne ogranizacije, mednarodni dokumenti, ustavne ureditve, ustavno pravo, mednarodno pravo
Published: 12.03.2019; Views: 2162; Downloads: 139
Fulltext (1,50 MB) |
57. Prepoved uporabe sile in ukrepi za ohranitev mednarodnega miru in varnostiSendi Pegan, 2018 Abstract: Diplomsko delo obravnava vprašanje zagotovitve mednarodnega miru in varnosti, s katerim se v zadnjem času sooča mednarodna skupnost. Različni pogledi in interesi, ki nastanejo v odnosih med subjekti mednarodnega prava, pogosto vodijo do konfliktov. Zato si morajo države prizadevati, da razrešijo morebitna nesoglasja na miroljuben način. V svojih mednarodnih odnosih se morajo vzdržati grožnje s silo ali uporabe sile, ki bi bila naperjena proti teritorialni nedotakljivosti ali politični neodvisnosti katerekoli države, ali ki bi bila kako drugače nezdružljiva s cilji Združenih narodov. Paradoks načela prepovedi uporabe sile je, da na eni strani predstavlja splošno in absolutno prepoved uporabe sile v mednarodnem pravu, na drugi strani uporabo sile opravičuje z dvema izjemama - ukrepi Varnostnega sveta za ohranitev oziroma zagotovitev mednarodnega miru in varnosti ter individualno in kolektivno samoobrambo v primeru oboroženega napada. Poglavitni del diplomskega dela zajema načelo prepovedi uporabe sile, njegovo uveljavitev tekom zgodovine, izjemi tega načela, ukrepe za ohranitev mednarodnega miru in varnosti ter nekaj primerov sodne prakse.
Found in: ključnih besedah
Keywords: prepoved uporabe sile, mir, Ustanovna listina združenih narodov, kolektivna samoobramba, pravica do samoobrambe, mednarodno pravo
Published: 12.03.2019; Views: 2847; Downloads: 224
Fulltext (766,31 KB) |
58. Pravica do samoodločbe Katalonije v mednarodnem pravuTim Souček, 2018 Abstract: Problem samoodločbe Katalonije v mednarodnem pravu predstavlja aktualno temo, kjer se krešejo tako politična kot pravna mnenja. Na eni strani imamo široko mednarodno pravno prakso uspešnih odcepitev držav v preteklem stoletju, na drugi pa trenutni politični evropski in svetovni vrh, ki jasno izražata stališče, da današnjega katalonskega vprašanja o samoodločbi ne jemljeta preveč resno in svojo podporo večinsko podajata centralni španski oblasti. To predstavlja resen problem pri kakršnem koli poskusu odcepitve Katalonije izpod ustavno določene "unitarne in narodnostno enotne Španije", saj brez mednarodnih stikov, uspešno vodene zunanje politike, sprejetja v mednarodne organizacije in povezave z mednarodnim trgovanjem potencialno nova država - Republika Katalonija nima veliko možnosti za nastanek ali obstanek. Zgodovinsko gledano so Katalonci vedno sami ustvarjali svojo pot in pri tem razvili unikatne narodne običaje, glasbo, jezik, kulturo, arhitekturo in veliko drugega, zato jih, če že ne španska ustava, pa vsaj sociološke študije obravnavajo kot samostojen narod. V diplomskem delu se dotikam zgodovinskega konteksta katalonske regije, z namenom temeljnega razumevanja gibanj za neodvisnost, razvoja pravice narodov do samoodločbe in sorodnih načel ter njihovih interpretacij in umestitev v katalonsko vprašanje. Temeljno vprašanje naloge se torej glasi ali Katalonija izpolnjuje vse pogoje, da sta lahko njena samoodločba ter potencialno odcepitev izpod španski oblasti po mednarodnem pravu veljavna.
Found in: ključnih besedah
Keywords: pravica narodov do samoodločbe, Katalonija, Španija, razglasitev samostojnosti, načelo samoodločbe, mednarodno pravo
Published: 12.03.2019; Views: 2957; Downloads: 236
Fulltext (477,40 KB) |
59. |
60. |
