21. |
22. Odnos med notranjim in mednarodnim pravom v ustavni ureditvi Republike SlovenijeTijana Pejović, 2021 Opis: Mednarodno pravo je horizontalni pravni sistem, ki temelji in ureja predvsem odnose in obveznosti med neodvisnimi in suverenimi državami. Suverene države določajo svoj pravni red navznoter, z mednarodnim pravom pa določajo medsebojne odnose. Mednarodno pravo bo veljalo takrat, ko ga bo država z ratifikacijo prenesla v svoj pravni red. Teoretiki so razvili dva temeljna pogleda, katera pravila veljajo in katero bo prevladalo v primeru konflikta med njima, ki veljata še danes. Iz določbe 8. člena Ustave RS izhaja temeljno izhodišče slovenske ureditve, in sicer da sta notranje in mednarodno pravo ločena pravna sistema in vzporedno obstoječa. Slovenija ima torej dualistični odnos do mednarodnega prava, kar pomeni, da ima dva pravna reda, in sicer slovenski in mednarodni. Da mednarodno pravo vstopi v nacionalni red, je za to potrebna ratifikacija. Ali bo država sprejela monistični ali dualistični odnos, je odvisno od ustavnega reda vsake države. V primeru dualističnega koncepta, kjer mednarodno pravo postane del notranjega prava, je treba mednarodno pravo prenesti, in sicer s transformacijo ali adopcijo. Ustavno sodišče presoja skladnost zakonov in drugih predpisov. Namen presoje ustavnost mednarodne pogodbe je preprečiti, da bi bila v notranji pravni red prenešena mednarodna pogodbena obveznost, ki je v nasprotju z ustavo. Zakonodajalec je dolžan pravni red uskladiti z mednarodnim pravom, saj če mednarodnopravna določila niso usklajena z ustavo, so brez pravnih učinkov. Mednarodno pravo torej ločujemo od notranjega prava, vendar sta v neposredni povezavi in skupaj tvorita celovit pravni sistem Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: mednarodno pravo, odnos, mednarodne pogodbe, ratifikacija, ustavno sodišče. Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 1073; Prenosov: 103 Celotno besedilo (754,35 KB) |
23. Izkustveni vidiki sočutja do sebePatricija Kožuh, 2018 Opis: Magistrsko delo raziskuje načine, na katere se sočutje do sebe lahko izraža v izkustvu
posameznika, bodisi v preprečevanju ali v lajšanju njegovega trpljenja. Sočutje je opazovano v
mnoštvu njegovih izrazov, vedno pa v relaciji do posameznikove občutljivosti do izkustva
trpljenja in v tem kvalitete njegovega odnosa do sebe. V ospredju zanimanja so po eni strani
tisti procesi v doživljanju sebe in angažiranosti v doživljanju, ki sočutje podpirajo, ter po drugi
strani spremembe, ki jih izkustvo sočutja vnaša v način zavedanja in doživljanja sebe.
Teoretični del naloge sestavljajo trije vsebinski sklopi. Najprej je prikazan način, na katerega
se pojavi sočutje do drugega in v tem izrazi kot motivacijska sila. Sočutje je nato opisano znotraj
izkustva budistične kontemplativne tradicije, ki postane tudi pomembna spodbuda raziskovanju
in praksam sočutja na Zahodu. Zadnji sklop obravnava pojav sočutja do sebe v mnoštvu
izkustvenih vidikov, med njimi tudi v relaciji do načina doživljanja sebe v prisotnosti sočutja
in v relaciji do gojenja sočutne prakse, to je v motivaciji in nameri.
V raziskavo empiričnem delu naloge so vključene tri udeleženke, ki domačnost in intimnost s
svojim doživljanjem gojijo s pomočjo meditacije čuječnosti in preko osebne izkušnje
psihoterapevtskega procesa. Raziskava je vodena po pristopu interpretativne fenomenološke
analize. Zajema individualno udeležbo kandidatk v 10-dnevnem programu raziskovanja sočutja
in kasneje v izvedbi individualnega polstrukturiranega intervjuja. Podatki, zbrani z dnevniki in
intervjuji so nato analizirani in predstavljeni preko interpretacije.
Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: sočutje, odnos do sebe, trpljenje, doživljanje sebe, raziskovanje doživljanja, interpretativna fenomenološka analiza, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 959; Prenosov: 89 Celotno besedilo (1,39 MB) |
24. Reševanje partnerskih konfliktovPetra Šibav, 2014 Opis: Pričujoča magistrska naloga se posveča reševanju konfliktov v partnerskem odnosu.
Omenjena tema nas je pritegnila iz več razlogov. Menimo, da sta veliko število razvez v naši
družbi ter vse večje nezadovoljstvo v partnerskih odnosih največkrat posledica nerazrešenih
konfliktov med partnerjema. Dejstvo je, da nerazrešeni partnerski konflikti, ki se odražajo v
obliki potlačenih čustev (jeze, žalosti), slabo vplivajo na psihofizično zdravje posameznika in
na kvaliteto njegovega življenja. Ker se tudi sami srečujemo s konflikti v partnerskem odnosu
(le-ti so po našem mnenju neizbežni), smo želeli raziskati, kako pari rešujejo konflikte, ki
nastanejo med njimi, in v čem vidijo smisel reševanja le-teh. Obenem nas je zanimalo, kako
sprotno reševanje konfliktov vpliva na nadaljnji partnerski odnos.
V teoretičnem delu so predstavljeni pojem partnerskega odnosa in razvoj le-tega, izražanje
čustev in osnovnih človekovih potreb v odnosu ter pojem partnerskega konflikta skozi
posamične stopnje in njegovo razreševanje. Nadalje je nekoliko podrobneje predstavljen
model kognitivne terapije pri reševanju partnerskih konfliktov. V naši raziskavi smo izvedli
sedem strukturiranih intervjujev med pari, pri čemer smo intervjuvali tri ženske in štiri moške
kot predstavnike posameznega para. Vsak izmed njih je dobil trinajst enakih vprašanj, ki so se
nanašala na partnerski odnos, partnerski konflikt, reševanje partnerskega konflikta ter na
vzdušje med partnerjema ob nastalem konfliktu. Na koncu sledi empirični del. V empiričnem
delu so predstavljeni rezultati analize, preko katerih lahko vidimo, da intervjuvani pari
povečini nimajo večjih burnih prepirov v medsebojnih odnosih, pač pa manjše prepire, ki jih
običajno rešujejo s pogovorom, nekateri tudi z umikom. Sprotno reševanje konfliktov vidijo
pari kot veliko priložnost za nadaljnji razvoj samega odnosa in njegovo pozitivno rast.
Obenem pari v tem odkrijejo najgloblji smisel reševanja medosebnih konfliktov. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: partnerski odnos, konflikt, viri konflikta, čustva, reševanje konflikta, komunikacija, osebnostna rast Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1097; Prenosov: 93 Celotno besedilo (991,87 KB) |
25. Odnos Slovencev do pripadnikov nekdanje JugoslavijeSandina Salihović, 2012 Opis: V Sloveniji živi veliko število priseljencev iz nekdanje države Jugoslavije. Eden izmed
glavnih razlogov za selitev je bil predvsem ekonomski, saj vsi »bežimo« tja, kjer so pogoji
ugodni. Zato nas je zanimalo, kako so to priseljevanje sprejeli Slovenci in kakšen je bil njihov
odnos do samih pripadnikov nekdanje Jugoslavije.
V diplomski nalogi smo raziskovali odnos Slovencev do pripadnikov nekdanjih držav
Jugoslavije. Odnos do tujcev predstavlja širše raziskovalno področje, medtem ko je tema
seminarske naloge Odnos Slovencev do pripadnikov nekdanje Jugoslavije, torej odnos do
Srbov, Hrvatov, Makedoncev in Bošnjakov. Empirični del naloge je razdeljen na dva dela, na
kvantitativni in kvalitativni del. S pomočjo kvantitativnega dela smo raziskovali, ali se kažejo
razlike v stopnji zaupanja narodom bivše Jugoslavije glede na starost in stopnjo izobrazbe
anketirancev. Prišli smo do zaključka, da razlike obstajajo. Z uporabo kvalitativne analize
oziroma intervjujev pa smo pridobili poglobljen pogled na tematiko s pomočjo petih
intervjuvancev – priseljencev iz nekdanje Jugoslavije, ki živijo na območju goriške regije.
Zanimalo nas je, kateri so po mnenju naših respondentov glavni dejavniki, ki vplivajo na
odnos Slovencev do pripadnikov narodov bivše Jugoslavije. Ugotovili smo, da naj bi na
odnos vplival tako status posameznika v družbi kot tudi sama narodna pripadnost
posameznika. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: Slovenija, Jugoslavija, Slovenci, odnos, tujci, zaupanje, narod, Hrvati, Srbi, Makedonci, Bošnjaki Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 969; Prenosov: 96 Celotno besedilo (1,07 MB) |
26. Komunikacija med zaposlenimi v podjetjuAnja Kastrevc, 2014 Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Raziskava obravnava komunikacijski odnos med zaposlenimi v podjetju, na kakšen način ti najpogosteje komunicirajo med sabo in kakšen pomen pripisujejo komunikacijskemu odnosu. Namen: Namen je ugotoviti dejansko stanje komuniciranja med zaposlenimi, osnovn e vir e informiranja ter tiste, ki bi si jih zaposleni v prihodnje žele l i za boljš e in uspešnejše komunici ranje med sabo . Metoda: Teoretični del naloge temelji na izbrani literaturi, v empiričnem delu pa želimo ugotoviti , kako se teoretična spoznanja skladajo z dejanskimi . To bomo ugotovili s pomočjo ankete med zaposleni mi v podjetju. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da zaposleni komunikacijskemu odnosu pripisujejo izredno velik pomen, da je komunikacija med zaposlenimi dobra in da je ustni način komuniciranj a najpogostejši med zaposlenimi. Organizacija: V analiziranem podjetju se komunikacija med zaposlenimi izvaja vsakodnevno. Zavedajo se, da vse boljša komunikacija med zaposlenimi vpliva na večji in boljši pretok pomembnih informacij ter s tem na bolj učinkovito opravljeno delo. Družba: Z motiviranjem zaposlenih, vsakodnevnim komuniciranjem z vsakim posameznikom in s spodbujanjem k razpravi lahko prispevamo k uspešni komunikaciji med zaposlenimi. Pomembno je , da se zaposleni na delovnem mestu razumejo in da jim je omogočeno sodelovanje. Originalnost: Odločitev za raziskavo komunikacijskega odnosa m ed zaposlenimi je bila osebna na osnovi dejanskih izkušenj na delovnem mestu. Komunikacija med zaposlenimi omogoča prenos informacij v podjetju, rešuje in odpravlja nesporazume med njimi in s tem sooblikuje organizacijsko kulturo. Omejitve/nadaljnje razi skovanje: Raziskava je omejena na posamezni sektor v večjem podjetju v jugovzhodnem delu Slovenije. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: komunikacija, komunikacijski odnos, zaposleni, notranja komunikacija, diplomske naloge Objavljeno: 20.08.2021; Ogledov: 1268; Prenosov: 0 Celotno besedilo (655,10 KB) |
27. Izvajanje starševske skrbiSara Damijan Ovnič, 2021 Opis: Starši imajo v razmerju do svojih otrok ogromno pravic in dolžnosti. Osnova teh pravic in dolžnosti izvira iz Ustave Republike Slovenije, ki v 54. členu predpisuje, da imajo starši pravico ter dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Že od nekdaj smo torej poznali roditeljsko pravico, ki je bila namenjena temu, da starši zagotovijo korist svojih mladoletnih otrok. Družinski zakonik je roditeljsko pravico zamenjal z novim pojmom, in sicer jo je poimenoval starševska skrb, saj jo lahko v razmerju do otroka izvajajo tudi druge odrasle osebe, ki niso otrokovi roditelji. Torej, starševska skrb ne zajema le pravice in dolžnosti bioloških staršev, ampak tudi tistih oseb, ki jih pravo šteje za starše, kot npr. posvojitelje. Ena izmed najpomembnejših dolžnosti staršev je zagotavljanje otrokove koristi, s čimer naj bi zagotovili uspešen telesni in duševni razvoj otroka ter ga pripravili na samostojno življenje in delo. Starševska skrb pripada obema od staršev. Težave se pokažejo šele ob razpadu življenjske skupnosti staršev otroka. V preteklosti so starši imeli popolno pravico nad vzgojo otroka, danes pa vedno bolj postaja del javnosti in strokovnih služb. Država sme v okviru svojih organov (center za socialno delo, policija, sodišče) posegati v otrokovo življenje, če je ogrožena korist otroka, je pa mnenja, da vsak starš najbolje pozna svojega otroka in ve, kakšne so njegove potrebe Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: starševska skrb, otrokova korist, Družinski zakonik, starševske pravice in dolžnosti, izvajanje starševske skrbi, odnos med starši ter otroki Objavljeno: 13.01.2022; Ogledov: 992; Prenosov: 59 Celotno besedilo (1,71 MB) |
28. Odnos do vpliva podnebnih sprememb in energetske prenove stavbAmela Miskić, 2021 Opis: Zagotavljanje ustreznih ukrepov za prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb predstavlja velik družbeni izziv pri prehodu v podnebno nevtralno družbo do sredine stoletja. Potrebno se je že sedaj, in se bo potrebno še veliko bolj v prihodnosti, zavedati in posvetiti prilagajanju ter blaženju podnebnih sprememb, predvsem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Za omejitev emisij toplogrednih plinov je ključnega pomena tudi energetska učinkovitost stavb. V prihodnosti Evropska komisija namerava povečati stopnjo energetske prenove stavb s strategijo vala prenov. Čeprav zavest o vplivih podnebnih sprememb tako po svetu kot tudi v Sloveniji narašča, je ozaveščenost javnosti o specifičnih podnebnih spremembah še vedno nizka. Poglavitni namen diplomskega dela je bil ugotoviti stopnjo zavedanja ljudi o pomembnosti vplivov podnebnih sprememb na stavbo, v kateri živijo ter ugotoviti odnos do energetske prenove stavbe, v kateri živijo. Naloga je sestavljena iz pregleda izhodišč in obstoječe zakonodaje ter lastne raziskave, izpeljane s pomočjo metode spraševanja oziroma ankete. Na podlagi izvedene ankete je bilo ugotovljeno, da se družba premalo zaveda pomembnosti pravočasnega ukrepanja za blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam v grajenem okolju, da je premalo informirana o pomenu energetskih prenov stavb ter o različnih možnostih financiranja energetskih prenov stavb. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: odnos do vplivov podnebnih sprememb, energetska prenova stavb, blaženje podnebnih sprememb, prilagajanje podnebnim spremembam, zavest o vplivu podnebnih sprememb na grajeno okolje Objavljeno: 31.03.2022; Ogledov: 1052; Prenosov: 61 Celotno besedilo (657,77 KB) |
29. Pravna ureditev pravic živaliŠpela Budič, 2021 Opis: Naš svet pestijo številni resni problemi, ki si zaslužijo našo pozornost. Eden od njih je krutost do živali. Menim, da bi se morali vsi ljudje zavzeti za prenehanje zlorabljanja živali kadar koli in kjer koli lahko. V današnjem svetu ob skoraj neomejenih možnostih je izkoriščanje živali preprosto nesprejemljivo. Lahko dobro jemo, se izobražujemo, oblečemo in se zabavamo, ne da bi mučili in ubijali živali. Več sto tisoč živali je dnevno podvrženih najrazličnejšim načinom izkoriščanja, mučenja in ubijanja. Glavna dva vzroka sta množična industrijska reja živali za prehrano in poskusi na živalih v znanstvene namene. Stanje se sicer izboljšuje s sprejemanjem zakonodaje, ki ureja njihove pravice, ampak brez ustreznega nadzora upoštevanja teh zakonov in ob prenizkih sankcijah za kršitve ostaja ureditev živalskih pravic le mrtva črka na papirju. Dejstvo je, da živali, enako kakor mi, čutijo strah, bolečino in veselje, zato smo mi tisti, ki se moramo zavzemati za njihove pravice in iskati načine, kako živeti, ne da bi jih zlorabljali. Naš odnos do živali vpliva na naša življenja in prihodnost, zato ne smemo sprejemati zakonov, ki pod pretvezo zaščite živali bolj ščitijo interese ljudi. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: živali, pravice, pravna ureditev, zloraba, mučenje, zakon, izkoriščanje, specizem, animalizem, gibanja za pravice živali, odnos do živali, zaščita živali Objavljeno: 14.06.2022; Ogledov: 959; Prenosov: 74 Celotno besedilo (874,49 KB) |
30. |