Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Analiza osebnostnih značilnosti vrhunskih slovenskih šahistov
Lucija Pust, 2018

Opis: V nalogi je predstavljena analiza osebnostnih profilov slovenskih vrhunskih šahistov. Glavni cilj je bil ugotoviti, kakšne so osebnostne značilnosti vrhunskih slovenskih šahistov in ali se le-te razlikujejo od splošne populacije. Raziskovanje je zajemalo merjenje osebnostnih lastnosti po modelu Velikih pet, samopodobe, samospoštovanja in njegovih izvorov ter optimizma. Vključenih je bilo 5 ženskih in 5 moških slovenskih vrhunskih šahistov (ELO nad 2400 M in nad 2100 Ž). V obliki kratkih osebnostnih profilov smo predstavili izbrane osebnostne lastnosti vrhunskih slovenskih šahistov in šahistk, nato pa preverili, ali obstaja tipičen osebnostni profil šahista oz. šahistke. Nadalje smo preverili, ali obstajajo razlike v izbranih osebnostnih značilnostih med šahisti in šahistkami ter ali se v teh značilnostih razlikujejo od splošne populacije. Po naših rezultatih je tipičen šahist oseba, ki po dimenzijah Velikih pet ne izstopa iz splošne populacije, ima dobro samopodobo in je nagnjen k višjemu samospoštovanju na področju kompetentnosti (občutku lastne sposobnosti in učinkovitosti). Zase misli, da je dovolj dobra, inteligentna, odgovorna in ekstravertirana oseba, ki pa bi lahko bila manj občutljiva in rahlo bolj odločna. Njeno samospoštovanje izvira predvsem iz tekmovanja z drugimi, božja ljubezen pa na njeno samospoštovanje nima velikega vpliva. Ni niti optimist, niti pesimist in na poti pa jo spremlja tudi zmerna mera upanja. Rezultati primerjave med spoloma so pokazali, da se moški čutijo bolj sposobne in učinkovite od žensk. Drugih razlik med spoloma nismo našli.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: šah, osebnost, osebnostne zančilnosti, samopodoba, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 860; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

5.
Povezanost tipov temperamenta z zadovoljstvom pri delu
Darja Bitenc, 2017

Opis: Ljudje na delovnem mestu in v delovnem okolju preživimo veliko časa. Zato je pomembno, da je posameznik na delovnem mestu zadovoljen. V tem okolju smo priča mnogim dejavnikom, ki vplivajo na zadovoljstvo posameznika. Ker smo si ljudje različni med seboj, so tudi dejavniki, ki nam povzročajo zadovoljstvo različni. Za začetek, nismo vsi primerni za vse vrste dela. Pomemben ukrep za zadovoljstvo pri delu je torej, da ljudje izberemo tisto delo, ki ustreza naši osebnosti. To je dobro upoštevati tako z vidika iskalca zaposlitve, kot tudi z vidika delodajalcev. V diplomski nalogi smo raziskali povezanost štirih tipov temperamenta po Hipokratu z zadovoljstvom pri različnih vrstah dela. Rezultati so pokazali, da ni pomembnih razlik pri zadovoljstvu znotraj skupin različnih temperamentov, prav tako ni razlik za določen tip temperamenta glede na sektor zaposlitve. Dodatno smo preverili, kolikšna je stopnja zadovoljstva pri določeni vrsti dela pri posameznih tipih temperamenta in kakšna vrsta dela je za določen tip najbolj zadovoljujoča. Ugotovili smo, da je za kolerika vodstven položaj najbolj zadovoljujoč. Rezultati so pokazali tudi, da je razvidna razlika v povprečnem zadovoljstvu pri delu s strankami le med tipom kolerik in flegmatik, ne pa med ostalimi tipi temperamenta. V splošnem lahko rečemo, da rezultati niso pokazali velikega vpliva temperamenta na zadovoljstvo pri delu. Vseeno pa so vidne smernice, da je za določen tip temperamenta bolj primerna določena vrsta dela.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zaposlitev, zadovoljstvo pri delu, temperament, osebnost
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 869; Prenosov: 0

6.
Zadovoljstvo pacientov v zobozdravstvu kot sociomedicinski fenomen
Sanja Lucija Pečnik, 2013

Opis: V doktorski disertaciji z naslovom »Zadovoljstvo pacientov v zobozdravstvu kot sociomedicinski fenomen« obravnavamo zaznave pacientov v zvezi z zobozdravstveno oskrbo in ugotavljamo, kateri izmed preučevanih dejavnikov ima odločujoč vpliv na zadovoljstvo stomatoloških pacientov. Podrobno evalviramo, kako pacienti ocenjujejo zadovoljujočo zobozdravstveno oskrbo in čemu dajejo največji pomen. Zanima nas, ali je zanje ključna zobozdravnikova strokovnost, njegova osebnost ali zobozdravniška organiziranost. Hkrati ugotavljamo, kako na raven njihovega zadovoljstva in na razbremenitev strahu pred zobozdravniškimi posegi vplivata vljudnost in ustrezna komunikacija zobozdravnika. Nadalje analiziramo vpliv stroškov za zobozdravstveno oskrbo na raven zadovoljstva uporabnikov in iščemo odgovor na vprašanje, ali obstaja povezava med vrsto zobozdravstvenih težav, zaradi katerih pacienti sploh iščejo pomoč zobozdravnika in njihovo oceno zadovoljstva z zobozdravstvom. Ugotavljamo tudi, kakšno je zadovoljstvo anketirancev glede na tip izvajalca zobozdravstvenih storitev (javno zobozdravstvo v zdravstvenih domovih, javno zobozdravstvo s koncesijo in čisto zasebništvo oziroma samoplačniško zobozdravstvo) približno dvajset let po uvedbi privatizacije na področju zobozdravstva. Merski instrumenti, ki smo jih uporabili, so mednarodni, standardizirani vprašalniki o zadovoljstvu ter so specifični za zobozdravstveno področje in omogočajo primerljivost aktualnosti spoznanj o naravi in dejavnikih, ki vplivajo na raven zadovoljstva pacientov z zobozdravstvom. Na podlagi analize dejavnikov, ki so se izkazali kot pomembnejši dejavniki za zadovoljstvo in na podlagi preverjene kolinearnosti smo izdelali model, ki je zajemal tako vidike profesionalnosti in sposobnosti zaposlenih, tehnično dovršenost in opremljenost, odnos zaposlenih, upoštevaje prijaznost, uslužnost individualno pozornost, razlago postopkov, dostopnost, komunikacijo, prilagodljivost, odzivnost, zanesljivost, zaupanje, ugled in kredibilnost kot tudi vpliv okolja in izkušenj z drugimi ponudniki. Rezultati kažejo, da so s skupno oceno zadovoljstva v zadnjih dvanajstih mesecih najmočneje pozitivno korelirale strokovnost zobozdravnikov, sočutnost, čas, ki ga namenijo pacientom, razlaga postopkov zdravljenja, prijazno vzdušje in odprava bolečin oziroma brezbolečinsko delo. Negativno pa so vplivali dostopnost zobozdravnika zunaj delovnega časa, seznanjenost z zadnjimi kliničnimi dosežki ter izobrazba anketirancev. Rezultati, ki so nas najbolj presenetili, se nanašajo na zadovoljstvo anketirancev z različnimi tipi izvajalcev zobozdravniških storitev približno dvajset let po uvedbi privatizacije v zdravstvu. V nasprotju z do zdaj narejenimi študijami smo namreč ugotovili, da so anketiranci najbolj zadovoljni z zobozdravniki v zdravstvenih domovih, sledijo pa jim samoplačniški zobozdravniki oziroma koncesionarji, med katerimi ni bilo pomembnih razlik.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: storitve, komunikacija, strah, zadovoljstvo, zobozdravstvo, zdravstvena dejavnost, zobozdravstvena dejavnost, zobozdravnikova strokovnost, osebnost
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1001; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

7.
Prometna kultura in varnejši vozniki
Olga Ribič, 2021

Opis: Šola vožnje v učnih procesih že oblikovano osebo usposobi za voznika začetnika, ki se pogosto ne zaveda posledic neupoštevanja predpisov in nepravilne vožnje, saj z njimi ni bila dovolj nazorno seznanjena. Ko pride do nesreče, se pogosto sprašujemo, ali so šole vožnje naredile dovolj, da bodo prihodnji vozniki upoštevali predpise in navodila inštruktorjev, predavateljev tudi po opravljenem vozniškem izpitu. Torej, ali je šola vožnje kandidata pravilno usmerjala. Da bi lahko dobili uspešne voznike, je treba oblikovati primerno prometno-varnostno kulturo v družbi. Kljub temu da se ljudje med seboj razlikujemo, je temelj družb, ki imajo nizko stopnjo umrljivosti zaradi prometnih nesreč, izoblikovana prometno-varnostna kultura. V nalogi smo analizirali možnosti za izboljšanje učinkovitosti učnih procesov v šolah vožnje, predvsem z vidika privzgojenih osebnostnih lastnosti, ki bi bile temelj varnih in kulturnih voznikov. Ugotoviti smo želeli s katerimi metodami in postopki bi lahko šole vožnje uspešno vplivale na zavedanje prihodnjih voznikov o pomenu ustrezne varnostne kulture v prometu. Cilj je ugotoviti ali imajo mladi vozniki sploh razvite osebnostne lastnosti, ki jim omogočajo varno vožnjo ter ali bi lahko s primerno vzgojo v šolah vožnje povečali slovensko prometno-varnostno kulturo nevarnih voznikov. Pri tem smo si pomagali s kombinacijo deskriptivnega in analitičnega pristopa. V analitičnem delu naloge smo tako s pomočjo spletne ankete med slovenskim prebivalstvom analizirali mnenje anketirancev o stanju prometne kulture pri nas in o možnostih izboljšav. Prav tako smo predstavili nekatere primere dobre prakse iz tujine. Na osnovi opravljenega dela ugotavljamo, da bi lahko s primerno vzgojo in izobraževanjem prihodnjih voznikov prometno-varnostno kulturo v Sloveniji izboljšali. V nalogi smo skozi odgovore na raziskovalna vprašanja dokazali, da je to mogoče.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vozniki, sposobnosti, čustva, osebnost, prometno-varnostna kultura, prometna varnost, šola vožnje, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1053; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

8.
Kako učinkovit prenos znanja med zaposlenimi krepi intelektualni kapital organizacije
Tatjana Vene, 2014

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV) : Raziskovalno vprašanje izhaja iz ugotovitve, da intelektualni kapital in znanje zaposlenih predstavlja ta konkurenčno prednost organizacije, zato je pomemben prenos znanja med zaposlenimi . Ugotavljamo, kako je za organizacijo pomembno znanje, sposobnost za poslenih v organizaciji, da prepoznajo, u svojijo in prenašajo nova znanja med zaposlene znotraj organizacije in poiščemo najvplivnejše dejavnike, ki vplivajo na prenos znanja med zaposlenimi. Namen: Namen je predstaviti pomen znanja in pomen procesa prenosa znanja v izobraţevalni organizaciji, identifi cirati intelektualn i kapital in odkriti pomen, ki ga zaposleni pripisujejo dejavnikom prenosa znanja. Poročati ţelimo o gibanju intelektualnega kapitala v eni izmed največjih izobraževalnih organizacij. Metoda: Z metodo kompilacije smo v teoretičnem delu poleg citiranj in povzemanja v nekaterih poglavjih dodali svoje mnenje in stališča. V prvem delu empirične naloge smo podatke, pridobljene z anketnim vprašalnikom, analizirali z opisno statistiko, testom zanesljivosti, Spearmanovim koeficientom korelacije rangov in Hi - kvadrat testom. Za drugi del empirične naloge pa smo na podlagi VAIC tm - modela ugotavljali gi b anje intelektualnega kapitala. Njegovo gibanje smo s študijem primera proučili za pet let. Rezultati: Rezultati kažejo, da je za organizacijo zelo pomembno znanje zaposlenih, saj jim omogoča uspešnost pri delu. Anketiranci hitro prepozna jo nova znanja v okolju in jih u svojijo, kar pripomore k izboljšavam in uspešnosti organizacije. Vloga dajalca in iskalca znanja v procesu prenosa znanja med zaposlenimi je odvisna predvsem od osebnostnih značilnostih posameznika in zaupanja med njimi. Analiza posameznih korelacij znotraj konstruktov dejavnikov prenosa znanja nam pove da je učinkovit prenos znanja med zaposlenimi v povezavi z motiviranjem, nagrajevanjem zaposlenih ter sodelovanjem menedžmenta. Največji vpliv na prenos znanja pa imajo vizija, poslanstvo, cilji in strategija organizacije in informacijska tehnologija. Na podlagi analize gibanja intelektualnega koeficienta dodane vrednosti v letih 2008 do 2012 ugotavljamo, da je gibanje človeškega in finančnega kapitala v obdobju petih let enakomerno, strukturni kapital pa v letu 2010 drastično naraste, do leta 2012 pa je v rahlem porastu. Organizacija: Menedžment mora spodbujati dejavnike, ki vplivajo na učinkovit prenos znanja med zaposlenimi in investirati v znanje zaposlenih, kar prispeva k učinkovitejši produktivnosti človeškega kapitala in povečuje intelektualni koeficient dodane vrednosti . Družba: Za uspešno izobraževalno institucijo, ki ustvarja in prenaša znanja, so ključ do uspeha zadovoljni zaposleni, njihova motivacija, njihove izkušnje, spretnosti in veščine. Originalnost: Pri prebiranju domače in tuje literature ugotavljamo, da do sedaj še ni bilo v izobraževalni organizaciji narejenih podobnih raziskav, zato bo naše delo novost na tem področju in dodana vrednost poslovnih poročil izobraževalne organizacije. Omejitve/nadaljnje raziskovanje : V raziskavo je bila vključena večja izobraževalna organizacija, vrednotenje intelektualnega kapitala pa se je izvedlo v obdobju od 2008 do 2012. Smiselno bi bilo narediti podobno raziskavo v drugi izobraževalni organizaciji, ju primerjati med sabo in prikazati smernice učinkovitega prenosa znanja med zaposlenimi v obliki modela za učinkovit prenos znanja med zaposlenimi v izobraževalni organizaciji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: znanje, intelektualni kapital, prenos znanja, izobraževanje, motivacija, zaupanje, osebnost, magistrske naloge
Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 1168; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (720,68 KB)

9.
POTREBNE OSEBNOSTNE ZNAČILNOSTI FIZIOTERAPEVTA
Kaja Rakuša, 2022

Opis: Ljudje smo si med seboj zelo različni in osebnost je tista, ki predstavlja, kakšen človek je vsak posameznik. Ker je delo z ljudmi nekaj povsem drugega kot delo z predmeti, je zelo pomembno, kakšna oseba se odloči za poklic fizioterapevta. Namen diplomske naloge je zato predstaviti poklic fizioterapevta in osebnostne značilnosti, ki jih le ta potrebuje za dobro opravljeno delo, poleg tega pa prikazati še odnos med fizioterapevtom in pacientom ter med fizioterapevtom in zdravstvenim timom. Namen je tudi s pomočjo kliničnih študij raziskati, kako pomemben je celosten pristop k pacientu in predstaviti biopsihosocialni pristop. V naši raziskavi smo dokazali, da fizioterapevtove značilnosti močno vplivajo na vzpostavitev odnosa s pacientom ter vplivajo na nadaljnji potek zdravljenja. Z anketnim vprašalnikom smo ugotavljali, kako fizioterapevti vidijo samega sebe pri izvajanju svojega dela. Z rezultati ankete smo dokazali, da imajo zaposleni na URI – Soča vse potrebne osebnostne značilnosti, ki jih fizioterapevt potrebuje za uspešno opravljanje svojega poklica.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: osebnost, osebnostne značilnosti fizioterapevta, fizioterapevt
Objavljeno: 25.02.2022; Ogledov: 1004; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

10.
Primerjalna analiza med vodji organizacij v RS z značilnostjo psihopatije kot odklonskega vedenja na delovnem mestu
Lea Peklaj, 2021

Opis: Diplomska naloga Primerjalna analiza med vodji organizacij v RS z značilnostjo psihopatije kot odklonskega vedenja na delovnem mestu se osredotoča na osebnostne značilnosti vodij in kako te vplivajo na vodenje. Rezultati so bili pridobljeni z intervjuji; gre torej za kvalitativno raziskavo. V nalogi najprej opredelimo pojem vodenja ter razčlenimo nekatere pomembnejše stile vodenja (transakcijsko in transformacijsko vodenje). S pomočjo odgovorov ugotovimo, da so med intervjuvanimi vodjami tri transakacijske vodje ter dve transformacijski vodje. Sklepamo lahko, da je vodenje v Sloveniji na precej visokem nivoju in močno usmerjeno v odnose. Razlik v vodenju, glede na to, ali gre za neprofitne organizacije ali za podjetja, ne opazimo. Možno je, da imamo premajhen vzorec ali pa da so razlike v vodenju resnično zanemarljive. Ugotovimo tudi, da vodje svojega stila vodenja ne spreminjajo in ne prilagajajo. Kriza zaradi covid-19 na vodje in na vodenje ni imela velikega vpliva. V nadaljevanju diplomske naloge razčlenimo in opredelimo tudi pojem osebnosti in vrednot. Ugotovimo, da so te med seboj močno povezane. S pomočjo kvalitativne raziskave ugotovimo, da ne obstaja le povezava med vrednotami in osebnostnimi značilnostmi, ampak vse te močno vplivajo tudi na vodenje. V diplomski nalogi opredelimo nekaj značilnosti uspešnih vodij. Opazimo, da se kar nekaj teh značilnosti prepleta z značilnostmi naših intervjuvanih vodij. V končnem delu diplomske naloge se osredotočimo na odklonsko vedenje na delovnem mestu, in sicer, še natančneje, na psihopatsko osebnostno motnjo. Kvalitativna raziskava nam pove, da vodje na svojem delovnem mestu nimajo rednega opravka s takimi osebami. Večina vodij pa se strinja, da so se že srečali in imeli opravka z osebami z odklonskim vedenjem, kar je negativno vplivalo na delovno okolje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vodenje, osebnost, odklonsko vedenje, psihopatija, covid-19, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 530; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh