41. Vpliv mednarodnega prava na pravice posameznikovNastja Lovrec, 2022 Abstract: Sodobno mednarodno pravo se v veliki meri razlikuje od klasičnega. Ne ureja namreč zgolj odnosov med njegovimi izvornimi subjekti, temveč vpliva tudi na položaj posameznikov, ki dobivajo v okviru mednarodne skupnosti vedno večjo vlogo. Najpomembnejši vir mednarodnega prava so mednarodne pogodbe, ki se lahko, kolikor nacionalne ustave to dopuščajo, v notranjih pravnih redih uporabljajo neposredno. Neposredna uporabljivost mednarodnih pogodb je odvisna od pristopa, ki ga je posamezna država povzela glede vključevanja mednarodnih pravnih aktov v domače pravo. 8. člen Ustave Republike Slovenije določa, da se ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe uporabljajo neposredno, kar pa še ne pomeni, da so določila vseh mednarodnih pogodb tudi neposredno izvršljiva pred domačimi sodišči pri odločanju o pravicah in obveznostih posameznikov. V magistrskem delu sem raziskovala problematiko neposredne uporabljivosti mednarodnih aktov, pri čemer sem na primeru naključno izbranih dokumentov (Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 158, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter Splošne deklaracije človekovih pravic) ocenjevala, kakšen položaj le-ti zasedajo v notranjem pravnem redu Republike Slovenije, ter ugotavljala, ali so neposredno uporabljivi in ali vsebujejo takšne določbe, ki so pri odločanju o pravicah in obveznostih posameznikov izvršljive tudi pred domačimi sodišči.
Found in: ključnih besedah
Keywords: mednarodno pravo, mednarodnopravna subjektiviteta posameznika, odgovornost posameznika na mednarodni ravni, mednarodne pogodbe, Konvencija MOD št. 158, Splošna deklaracija človekovih pravic, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, neposredna uporabljivost, neposredna izvršljivost
Published: 23.11.2022; Views: 626; Downloads: 94
 Fulltext (712,87 KB) |
42. Zakulisje glasbene industrije v odnosu menedžmenta in založb do glasbenikovFatima Beganović, 2022 Abstract: Diplomska naloga se osredotoĉa na odnos menedţmenta in zaloţb do glasbenikov, s poudarkom na odnosu v zakulisju in negativnih praksah, ki se pojavljajo. V teoretiĉnih izhodišĉih, opisane so osnovne lastnosti, funkcije, ter zgodovinski razvoj menedţmenta in zaloţb v glasbeni industriji. Opisane so vrste, naĉini sklenitve in lastnosti pogodb, vsebina in pomembnost etiĉnega kodeksa, primeri slabih praks odnosa menedţmenta in/ali zaloţb do glasbenikov iz sveta, ter posledice, ki so jih slabe prakse prinesle v njihovi karieri in ţivljenju. Predstavljeni so tudi zgodovina, osnovne lastnosti, ter današnje stanje glasbene industrije v Sloveniji.
Rezultati so pridobljeni s kvalitativno raziskavo, s pomoĉjo neposrednih pol-srtrukturiranih intervjujev opravljenih s sedmimi glasbeniki/glasbenicami, ki so del glasbene industrije v Sloveniji in so starosti od 18 do 30 let s doloĉenimi izkušnjami z menedţmentom in zaloţbami. Cilj raziskave je bil odgovoriti na zastavljena raziskovalna vprašanja, ki zajemajo opisovanje slabih praks, s katerimi so se sreĉali glasbeniki v Sloveniji v razmerju z menedţmentom in zaloţbami, ter opisovanje naĉinov, na katere so slabe prakse reševali.
Raziskava je pokazala, da je problem slabega ravnanja menedţmenta in zaloţb do glasbenikov v Sloveniji v veliki meri prisoten. Veĉina glasbenikov je imela doloĉena neposredna ali posredna sreĉanja s slabimi praksami s strani menedţmenta in/ali zaloţb. Intenzivnost in narava slabih praks je od posameznika do posameznika razliĉna in edinstvena. Manjšina glasbenikov je imela izkljuĉno pozitivne izkušnje.
Found in: ključnih besedah
Keywords: glasbeniki, menedžment, založbe, sodelovanje, pogodbe, diplomske naloge
Published: 23.12.2022; Views: 343; Downloads: 4
Fulltext (1,56 MB) |
43. Nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razlogaMojca Starič, 2022 Abstract: Delodajalec delavcu lahko zakonito odpove pogodb o zaposlitvi iz krivdnega razloga, če delavec krši pogodbeno obveznost iz delovnega razmerja. ZDR-1 ne opredeljuje, kakšna krivda mora biti podana, niti kakšna naj bi bila kršitev obveznosti. Prvi pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je upoštevanje procesnih predpostavk, naslednji pa je ugotovitev, da kršitev obveznosti predstavlja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja. Pomembna je tudi napoved na podlagi delavčevega odnosa, ali je še moč pričakovati, da bo delavec v prihodnosti korektno izpolnjeval obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nepomembnih kršitev ni dopustna. V magistrskem delu smo proučili vse pravno-formalne zahteve, kako delodajalec uspešno zaključi postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, da bi le-ta bila zakonita. Teoretični del magistrskega dela sestavlja analiza primarnih in sekundarnih virov. Deskriptivna metoda je uporabljena pri podrobneje opredeljenih osnovnih pojmih odpovedi pogodbe o zaposlitvi. S pomočjo primerjalne analize in sinteze ter metodo kompilacije so povzeta, analizirana in kritično ovrednotena spoznanja in stališča drugih avtorjev. S pomočjo statistične metode in obdelavo zbranih podatkov smo pripravili analizo sodne prakse ter tako ugotovili, da je le slaba tretjina odpovedi pogodbe iz krivdnega razloga nezakonita. V 65 odstotkih so bile odpovedi nezakonite zaradi neutemeljenosti krivdnega razloga, v 26 odstotkih zaradi postopkovne napake, tretji razlog za nezakonitost odpovedi pogodbe iz krivdnega razloga pa je bolezensko stanje, zaradi katerega ni moč dokazati naklepa ali malomarnosti.
Found in: ključnih besedah
Keywords: nezakonitost, pisno opozorilo, odpoved pogodbe o zaposlitvi, krivdni razlog, sodno varstvo
Published: 04.01.2023; Views: 579; Downloads: 45
Fulltext (882,59 KB) |
44. Ustavni vidiki kvazikazenskega postopkaJakob Elikan, 2023 Abstract: Magistrsko delo obravnava dva instituta odpovedi delovnega razmerja s strani delodajalca iz krivdnih razlogov kršitev na strani delavca z vsemi znaki kaznivega dejanja: redno in izredno odpoved, kakor sta urejeni v veljavnem Zakonu o delovnih razmerjih. Pri tem se posebej osredotoča na zakonsko formulacijo »znaki kaznivega dejanja« ter na razumevanje in uporabo te kazenskopravne sintagme v civilnem (delovnopravnem) sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe. Ugotavlja, v kakšni meri so v takšnem kvazikazenskem postopku upoštevani kazenskopravni instituti (krivda, protipravnost itd.) in temeljna kazenskoprocesna jamstva (pravica do poštenega sojenja, domneva nedolžnosti, ekskluzijska pravila itd.). Delo obenem predstavi oba instituta skozi prizmo temeljnih ustavnih načel, človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V ta namen analizira obsežno sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki v najširšem smislu zadeva obravnavano tematiko, pa tudi domačo in tujo ustavnosodno prakso ter posamezne primere iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice. Posebej se posveča vsem procesnim vidikom izredne ali redne odpovedi delovnega razmerja, kakor tudi prepletenosti in soodvisnosti delovnopravnega in kazenskega postopka, ki pogosto tečeta sočasno. Magistrsko delo je obenem primerjalnopravni prikaz ureditve odpovedi delovnega razmerja zaradi hujših kršitev obveznosti v različnih jurisdikcijah. V sklepnem delu s primerjalno analizo in sintezo pokaže ključne točke veljavne zakonske ureditve, ki bi lahko bile predmet ustavnosodne presoje ali presoje kršitev konvencijskih pravic. Kritično ovrednoti dosedanji razvoj institutov ter ponudi (ustavno/konvencijsko) manj sporno nomotehnično rešitev. Magistrsko delo je tako tudi prispevek k širši razpravi o ustreznosti veljavne zakonske ureditve odpovedi delovnega razmerja zaradi najhujših kršitev s strani delavcev.
Found in: ključnih besedah
Keywords: kvazikazenski postopek, ustavne in človekove pravice, redna in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, kaznivo dejanje, pravica do poštenega sojenja
Published: 17.01.2024; Views: 219; Downloads: 21
Fulltext (774,37 KB) |
45. |
