1. Trend socialnih pravic v samostojni SlovenijiJurij Zrim, 2018 Opis: V diplomski nalogi sem proučil spreminjanje socialnih transferjev v samostojni Sloveniji v kontekstu sprememb političnega okolja in pomembnejših ekonomskih kazalnikov. Analiziral sem 54 posameznih sprememb zakonov in pravilnikov, ki so posegale na področje obravnavanih socialnih transferjev, in ovrednotil, ali posamezna sprememba krči ali širi obseg socialnih pravic. Teza diplomskega dela je, da so leve stranke bolj, desne pa manj socialne in da je to razvidno iz zakonov in pravilnikov, sprejetih v njihovem mandatu. V sklepnem delu diplomskega dela sem opredelil trajektorijo sprememb v obdobju vsake vlade v samostojni Sloveniji in ugotovil, da teza v različni meri velja za različne vlade. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: socialni transferji, desnica, levica, politične stranke, vlada, širjenje, krčenje, pravice Objavljeno: 16.06.2018; Ogledov: 2595; Prenosov: 196 Celotno besedilo (3,05 MB) |
2. Vloga političnih strank v ustavni demokracijiBojan Simeonov, 2012 Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: demokracija, modeli demokracije, ustavna demokracija, politične stranke, ustava, ustavne pravice, temeljne pravice, večinsko prebivalstvo, politika, ustavno sodišče Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 2944; Prenosov: 175 Celotno besedilo (949,68 KB) |
3. Politična prisotnost žensk v slovenskem parlamentu od osamosvojitve do danesMilena Bartelj, 2011 Opis: Med ţenskami in moškimi obstajajo razlike, tako v fizičnem in osebnostnem profilu, kot tudi
v načinu razmišljanja, delovanja, vodenja, komuniciranja, čutenja.
Sredi leta 2009 je v Sloveniji ţivelo 2.042.335 prebivalcev, med njimi 1.030.568 ţensk in
1.011.767 moških. Čeprav se v Sloveniji letno rodi manj deklic kot dečkov, je ţensk v
skupnem številu prebivalstva več kot moških, kajti ţivljenjska doba ţensk je danes zaradi
genetskih, socioloških, zdravstvenih in drugih razlogov povprečno skoraj devet let daljša kot
ţivljenjska doba moških (Statistični urad RS, 2010).
Glede na gostoto prebivalstva v drţavi so ţenske neustrezno zastopane na vseh ravneh
političnega odločanja; tako v voljenih kot v imenovanih političnih telesih, na drţavni in na
lokalni ravni. Odsotnost ţensk v politiki je resen problem, ki ga je potrebno rešiti, drţave pa
ga poskušajo reševati tako na mednarodnem kot na drţavnem in lokalnem nivoju.
Slovenija je v evropskem in svetovnem merilu drţava z nizkim deleţem ţensk v politiki. Z
namenom zagotavljanja bolj uravnoteţene zastopanosti ţensk v politiki je bil leta 2006
spremenjen Zakon o lokalnih volitvah, katerega namen je postopno uvajanje 40 % kvot za
manj zastopani spol. Za večjo prisotnost in angaţiranost ţensk v politiki je bistvenega
pomena, da so zagotovljeni mehanizmi, od zakonodaje do posebnih ukrepov znotraj političnih
strank, ki ţenskam omogočajo laţji vstop in udeleţbo v politiki. Poleg tega je izrednega
pomena politična kultura znotraj strank ter v političnih telesih na lokalni, drţavni in
nacionalni ravni. Velik pomen imajo tudi mediji, kultura v drţavi, tradicija, delitev moško −
ţenskih vlog, ekonomska neodvisnost, izobraţenost.
Pri procesih odločanja v RS je prisotnost ţensk zelo pomembna, saj ima Drţavni zbor RS
reprezentativno vlogo in zastopa interese vseh drţavljank in drţavljanov. Odsotnost ţensk
pomeni, da polovica prebivalstva nima moţnosti izraţati svojih mnenj, stališč, izkušenj ter s
tem tudi ne moţnosti vpliva na politične predloge, pobude, spremembe in odločitve.
V dvajsetih letih, od osamosvojitve do danes (2011), je zastopanost ţensk v slovenskem
parlamentu nizka in se giblje med 7 in 13 %. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: ženske študije, parlament, ženske kvote, politične stranke, volilni sistem, enaka volilna pravica Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1264; Prenosov: 54 Celotno besedilo (869,92 KB) |
4. Percepcija levice in desnice v slovenski družbiRanko Bjelovuk, 2012 Opis: Danes praktično ne mine dan, da ne bi slišali kaj v zvezi z levičarji in desničarji, o levi in
desni politični opciji, bolj redki pa so tisti, četudi se goreče deklarirajo kot levičarji ali
desničarji, ki pravzaprav vedo, kaj levica in desnica sploh sta. Katera so pravzaprav tista
dejstva, na osnovi katerih se lahko posameznik v Sloveniji umesti v politični prostor? Čeprav
je Slovenija z odhodom Janeza Drnovška praktično izgubila politično sredino, prepad med
levimi in desnimi pa je danes večji kot kadarkoli prej, je le malo takšnih, ki znajo odgovoriti
na zgornje vprašanje.
Ker tako mediji kot politični akterji z neverjetno lahkotnostjo uporabljajo ta dva pojma, velika
večina posameznikov pa ju je brez vsakršnih zadržkov sprejela, diplomska naloga išče
odgovor na vprašanje, ali je skladnost med zaznavami levice in desnice politično opredeljenih
državljanov enaka teoretični razlagi teh dveh političnih opcij.
Tako kvalitativna kot kvantitativna raziskava je pokazala, da je teoretična razlaga levice in
desnice Slovencem vse prej kot znana, zato ni presenetljivo, da se za določeno politično
opcijo odločijo iz povsem drugih razlogov. Raziskava sicer ne da natančnih odgovorov, kateri
razlogi imajo pravzaprav največjo težo, izpostaviti pa velja odnos do polpretekle zgodovine in
rimskokatoliške cerkve. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: levica, desnica, politične stranke, rimokatoliška cerkev, zgodovina Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 949; Prenosov: 68 Celotno besedilo (1,05 MB) |
5. Vzpon nestrankarskih list in nestrankarskih županskih kandidatov na lokalnih volitvah v SlovenijiRobert Gajser, 2020 Opis: Slovenija je kot pogoj za članstvo v Evropski uniji uvedla sistem lokalne samouprave, katere
osnovne enote po še nedokončani regionalizaciji so občine. Organe upravljanja občani izbirajo
vsake štiri leta na svobodnih in demokratičnih lokalnih volitvah. Župan kot izvršilni organ
lokalne samouprave in občinski svet kot kolektivni predstavniški organ sta organa, preko
katerih prebivalci odločajo o zadevah, ki se tičejo lokalne skupnosti. Zato so še kako pomembni
osebne kvalitete predstavnikov, njihov socialni kapital in vpliv skupin, katerih člani so ali niso.
Zakon o lokalnih volitvah v Sloveniji na podlagi smernic EU omogoča kandidiranje
nestrankarskih list in kandidatov z relativno preprostim postopkom zbiranja podpisov volivcev.
Evropska komisija takšen način kandidiranja podpira, da bi odločanje o javnih zadevah
približala ljudem, zmanjšala politično apatijo in hkrati decentralizirala upravljanje držav članic
EU. Takšen ukrep pa ima še številne druge vplive, ki niso dobro raziskani, in je hkrati ploden
teren za t. i. volilno manipulacijo.
Na lokalnih volitvah v Sloveniji se pojavlja vse več nestrankarskih list in kandidatov, njihov
uspeh pa je vedno boljši. Zato smo opravili raziskavo, v kateri smo uporabili različne
raziskovalne metode in rezultate preverili s primerjalno analizo izbranih raziskav, ki smo jih
opravili v drugačnih, a primerljivih okoljih in z drugačnimi raziskovalnimi metodami. V
raziskavi smo se osredotočili na dve osnovni področji – proučevali smo razloge za omenjeni
pojav in vpliv, ki ga ima. Razloge smo iskali pri dveh subjektih, ki sodelujejo v procesu volitev,
in sicer kandidatih oz. političnih strankah kot interesnih skupinah z največjim in neposrednim
interesom ter pri volivcih, katerih interes je posreden. Premisa je bila, da razlogi niso samo na
eni ali na drugi strani, temveč da gre za splet vzročno-posledičnih dejavnikov, kar smo z
raziskavo tudi dokazali. Vpliva, ki ga ima pojav na družbo, nismo uspeli v celoti raziskati in
pojasniti, zato ostaja še neraziskano področje za nadaljnje raziskave. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: nestrankarske liste, politične stranke, politične elite, demokracija, lokalne volitve, volilni sistem, demokracija, magistrske naloge Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 958; Prenosov: 71 Celotno besedilo (970,05 KB) |
6. Svoboda združevanja v praksi Evropskega sodišča za človekove praviceDamjana Roblek, 2020 Opis: Človekove pravice so predvsem v razvitem delu sveta postale samoumevne in zdelo se je, da nam jih nihče ne more vzeti. Vendar se je vse spremenilo, ko je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo. V Sloveniji sta bila sprejeta Odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepoved gibanja zunaj občin, ob katerem smo se šele začeli zavedati, kako zastrašujoč pomen ima beseda omejitev. Omejitev gibanja in zbiranja sicer ni neposredno povezana s pravico do svobode združevanja, a jo močno zaznamuje. Z magistrskim delom želimo dokazati, da zakonska ureditev pravice v skladu z mednarodnimi standardi prinaša njeno učinkovito uresničevanje v praksi. Prav s proučevanjem te pravice lahko spoznamo stanje demokracije v zadevni državi. Ugledne evropske institucije, ki delujejo že več desetletij ter so v vseh letih pridobile veliko znanja in strokovnosti, so pripravile teoretična izhodišča o pravici do svobode združevanja, ki jo Evropsko sodišče za človekove pravice razvija in pojasnjuje skozi sodno prakso. Sodišče vedno poudarja, da mora biti omejitev te pravice upravičena in sorazmerna s ciljem, ki ga želi doseči, saj neupravičene omejitve človekovih pravic zapuščajo posledice tako v družbi kot pri posameznikih. Zaradi omejitev, ki jih doživljamo v času pandemije, si danes lahko predstavljamo, kako bi bilo živeti brez uživanja človekovih pravic, in močno upamo, da nismo ponovno na začetku poti. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: svoboda združevanja, združenje, predpisano z zakonom, politične stranke, sindikalne organizacije, verska združenja Objavljeno: 04.02.2022; Ogledov: 773; Prenosov: 70 Celotno besedilo (1,30 MB) |