371. Pravna ureditev zdravstvenih napak v primerjalnem pravu skozi prizmo ustreznosti varovanja pacientovih pravicAndreja Strnad, 2023 Opis: Nemalokrat slišimo, da je zdravje največje bogastvo, kar se zavedamo šele, ko zbolimo in potrebujemo zdravniško oskrbo. Že od pradavnine se je zdravljenju posvečalo posebno pozornost. Res, da so bolezen pripisovali različnim vzrokom, vendar se je z razvojem zgodovine tudi razvijala medicina in ostale z medicino povezane vede. Zdravnik je imel v vsej svoji zgodovini poseben in privilegiran položaj, vendar, če je bil pri zdravljenju malomaren in neuspešen, so zanj veljala stroga napisana pravila. Skozi zgodovino se je razvila skrb za pacienta. Tudi danes je skrb za pacienta ključnega pomena in je del medicinske oskrbe. Izredno pomembno je, da se bolniku zagotovi celostna oskrba, ki vključuje zagotavljanje ustrezne celovite oskrbe. Vedno, ko človek zboli, postane odvisen od zdravnikov in zdravstvenega osebja. Vendar ne v celoti, kajti pacient pri zdravljenju lahko sodeluje in tako pripomore na več načinov k učinkovitejšemu zdravljenju. Naloga zdravstvenih delavcev je, da pacienta obravnava celovito in popolno, kar pomeni, da ne obravnavajo le simptome, ampak s pomočjo popolne anamneze pridobijo vse podatke za celotno sliko pacientovega zdravstvenega stanja. S takšno obravnavo je pacientu zagotovljena najboljša možna zdravstvena oskrba. Pri poteku zdravljenja različni dejavniki vplivajo na potek zdravljenja, zato se lahko pojavijo različne nesreče oziroma komplikacije. Na eni strani se pacienti različno odzovejo na način zdravljenja, po drugi strani pa imajo tudi zdravstveni delavci različno znanje in izkušnje. Vse skupaj lahko privede do neželenih učinkov in celo do napak pri zdravljenju. Zato je pomembno, da je leta 2008 stopil v veljavo Zakon o pacientovih pravicah, ki jasneje ureja obravnavano področje. Sama tematika doktorske disertacije je usmerjena na pravno ureditev pacientovih pravic in njegovo varovanje pred zdravniškimi napakami v slovenskem pravnem sistemu glede na primerjalno ureditev v nekaterih drugih državah.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravice, pacient, zdravnik, zdravstveno osebje, napake, malomarnost, zaplet, pravo, medicina
Objavljeno: 28.11.2023; Ogledov: 336; Prenosov: 23
 Celotno besedilo (2,25 MB) |
372. Evropski nalog za prijetje in predajo – kršitve človekovih pravic kot zavrnitveni razlogiSara Davidović, 2023 Opis: Pristojnosti Evropske unije na kazenskopravnem področju so se začele leta 1992 z Maastrichtsko pogodbo, ki je v tretji steber uvrstila kazensko pravo. Z Amsterdamsko pogodbo leta 1997 je bil tretji steber prestrukturiran in se je kazenskopravno področje preimenovalo v policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah. Do Amsterdamske pogodbe je Evropska unija uresničevala svoje cilje na področju mednarodnega sodelovanja v obliki mednarodnih konvencij, nato je Amsterdamska pogodba uvedla dve novi vrsti pravnih aktov, in sicer okvirne sklepe in sklepe, ki so na kazenskopravnem področju naravnost razbohotili, predvsem po 11. septembru 2001. Prelomni trenutek v razvoju kazenskega prava EU je bil 1. januarja 2004, ko se začeli uporabljati Evropski nalog za prijetje in predajo (ENPP), s katerim so se nadomestili dolgotrajni postopki izročitve. Z njim se je prvič izpolnilo tudi načelo vzajemnega priznavanja v kazenskem pravu EU. Evropski nalog za prijetje je poenostavljen čezmejni sodni postopek predaje za namene kazenskega pregona ali izvršitve kazni zapora ali ukrepa odvzema prostosti. Nalog, ki ga izda pravosodni organ ene od držav članic Evropske unije, velja na celotnem ozemlju EU. Kljub pospešitvi teh postopkov pa je postavil in še zmeraj postavlja celo vrsto pravnih vprašanj – ob nevarnosti standarda najnižjega skupnega imenovalca (npr. opredelitev ne bis in idem, zaporniške razmere, dvojna kaznivost, kršitev človekovih pravic itd.). Osrednji namen magistrskega dela je analizirati ENPP v slovenskem pravnem sistemu in preučiti ustrezno sodno prakso, s poudarkom na ugotavljanju učinkovitosti spoštovanjem temeljnih človekovih pravic v okviru tega instrumenta. Zadevna tematika je sicer že bila v preteklosti analizirana, in sicer tako v Sloveniji kot drugje, vendar gre za izjemno dinamično področje s stalno novo sodno prakso (npr. Sodišča EU in nacionalna sodišča). Posledično bodo v delu analizirani specifični novejši sklopi problematike, in sicer bo podrobneje predstavljeno, kako je s klavzulo o človekovih pravicah in slabimi zaporniškimi razmerami. Analiziran bo tudi problem neodvisnosti sodstva kot zavrnitveni razlog. Cilji magistrskega dela so primerjava skladnosti slovenske zakonodaje s pravom EU, preučiti klavzulo o človekovih pravicah v povezavi z ENPP, preučiti sodno prakso zadevah Petruhin, Aranyosi in LM ter analizirati druge sodbe Sodišča EU, ki se navezujejo na ENPP.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Evropski nalog za prijetje in predajo, človekove pravice, predaja osumljencev in obsojencev, zaporniške razmere, neodvisnost sodstva
Objavljeno: 28.11.2023; Ogledov: 332; Prenosov: 28
Celotno besedilo (929,33 KB) |
373. Posvojitev in rejništvo otrok v Republiki SlovenijiManca Tetičkovič, 2023 Opis: Posvojitev in rejništvo sta v RS pomembni obliki skrbi za otroke, ki so ostali brez primernega starševskega varstva. Kljub temu se v praksi soočamo s problematiko, povezano s sodnimi postopki in odločitvami, ki lahko vplivajo na otrokovo dobrobit in njegove pravice. Preučili smo posvojitev – dolgotrajen in zahteven postopek, ki mora biti skrbno voden in nadzorovan. Analizirali in predstavili smo oblike posvojitev in rejništev v RS in izbranih državah EU. V magistrskem delu smo preučili, katere so pomanjkljivosti, ki se lahko pojavijo v različnih fazah postopka, vključno s postopkom izbire primernih posvojiteljev, ki bodo otroku lahko zagotovili stabilen in ljubeč dom. Čeprav je ključnega pomena, da se postopek posvojitve izvede v najboljšem interesu otroka, so sodne odločitve lahko podvržene vplivom subjektivnih ocen ali nejasnim merilom, kar lahko privede do neprimernih posvojitev. Preučili smo tudi rejništvo v RS in izbranih državah EU, ki je lahko začasno ali trajno ter prav tako zahteva skrbno preučitev in oceno rejnikov. Pomanjkljivost se lahko pojavi, ko rejniki niso ustrezno usposobljeni za obravnavo otrok s posebnimi potrebami. Po preučitvi literature, smo ugotovili, da so lahko otroci, ki so vključeni v postopke posvojitev ali rejništva, deležni daljšega čakanja na končno odločitev, kar lahko negativno vpliva na njihovo čustveno in socialno dobrobit. Preučili in analizirali smo problematiko sodnih praks na področju posvojitev in rejništva in ugotovili, da ta zahteva izboljšave in dodatno usposabljanje za večjo ozaveščenost sodnikov, strokovnih delavcev in vseh ključnih deležnikov o potrebah otrok in najboljših praksah na tem področju. Ugotovili smo, da je nujno vzpostaviti jasna merila in smernice za odločanje, ki bodo zagotavljale doslednost in enakopravno obravnavo otrok v teh postopkih. Zakonodajo, ki opredeljuje področje posvojitev in rejništva, bi bilo treba nadgraditi, poenotiti in v določenih delih spremeniti. S tem bi se zagotovila boljša zaščita otrokovih pravic ter pravočasna in ustrezna integracija otrok v novo družinsko okolje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: posvojitev, rejništvo, skrb za otroke, otrokove pravice, integracija v družinsko okolje
Objavljeno: 28.11.2023; Ogledov: 366; Prenosov: 32
Celotno besedilo (662,69 KB) |
374. Ustavni vidiki kvazikazenskega postopkaJakob Elikan, 2023 Opis: Magistrsko delo obravnava dva instituta odpovedi delovnega razmerja s strani delodajalca iz krivdnih razlogov kršitev na strani delavca z vsemi znaki kaznivega dejanja: redno in izredno odpoved, kakor sta urejeni v veljavnem Zakonu o delovnih razmerjih. Pri tem se posebej osredotoča na zakonsko formulacijo »znaki kaznivega dejanja« ter na razumevanje in uporabo te kazenskopravne sintagme v civilnem (delovnopravnem) sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe. Ugotavlja, v kakšni meri so v takšnem kvazikazenskem postopku upoštevani kazenskopravni instituti (krivda, protipravnost itd.) in temeljna kazenskoprocesna jamstva (pravica do poštenega sojenja, domneva nedolžnosti, ekskluzijska pravila itd.). Delo obenem predstavi oba instituta skozi prizmo temeljnih ustavnih načel, človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V ta namen analizira obsežno sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki v najširšem smislu zadeva obravnavano tematiko, pa tudi domačo in tujo ustavnosodno prakso ter posamezne primere iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice. Posebej se posveča vsem procesnim vidikom izredne ali redne odpovedi delovnega razmerja, kakor tudi prepletenosti in soodvisnosti delovnopravnega in kazenskega postopka, ki pogosto tečeta sočasno. Magistrsko delo je obenem primerjalnopravni prikaz ureditve odpovedi delovnega razmerja zaradi hujših kršitev obveznosti v različnih jurisdikcijah. V sklepnem delu s primerjalno analizo in sintezo pokaže ključne točke veljavne zakonske ureditve, ki bi lahko bile predmet ustavnosodne presoje ali presoje kršitev konvencijskih pravic. Kritično ovrednoti dosedanji razvoj institutov ter ponudi (ustavno/konvencijsko) manj sporno nomotehnično rešitev. Magistrsko delo je tako tudi prispevek k širši razpravi o ustreznosti veljavne zakonske ureditve odpovedi delovnega razmerja zaradi najhujših kršitev s strani delavcev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kvazikazenski postopek, ustavne in človekove pravice, redna in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, kaznivo dejanje, pravica do poštenega sojenja
Objavljeno: 17.01.2024; Ogledov: 243; Prenosov: 22
Celotno besedilo (774,37 KB) |
375. Medijske pravice pri pripravi televizijskih športnih informativnih oddajMarjetka Hočevar, 2024 Opis: Priročnik "Medijske pravice pri pripravi televizijskih športnih informativnih oddaj" je vodnik,
namenjen strokovnjakom v medijski industriji, novinarjem, študentom in vsem, ki jih zanima
ustvarjanje televizijskih športnih informativnih oddaj. Oblikovan je z namenom zagotoviti
celosten vpogled v pomembnost in izvedbo spoštovanja medijskih pravic v kontekstu športnih
oddaj.
Športne informativne oddaje so pomemben del medijske krajine, ki ima velik vpliv na športno
in splošno javnost. Razumevanje in spoštovanje medijskih pravic v tem kontekstu je ključnega
pomena za ustvarjanje kakovostnih vsebin ter zaščito pravic vpletenih strani – tako športnikov,
klubov, zvez, kot tudi ustvarjalcev vsebin in nosilcev medijskih pravic.
Cilj priročnika je ponuditi razlago televizijskih medijskih pravic v športu ter podati smernice
in korake za ustvarjanje športnih informativnih oddaj, ki spoštujejo te pravice. Ciljna publika
priročnika zajema širok spekter uporabnikov, vključno z novinarji, uredniki, študenti medijskih
študijskih programov in pravnimi strokovnjaki, ki se ukvarjajo s športnimi vsebinami.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: načrtovanje, medijske pravice, priročniki
Objavljeno: 26.03.2024; Ogledov: 193; Prenosov: 9
Celotno besedilo (615,98 KB) |
376. Sekundarna viktimizacija v R Sloveniji z vidika Evropske direktive o pravicah žrtev kaznivih dejanjViviana Ganzitti, 2024 Opis: Postati žrtev kaznivega dejanja pomeni za prizadeto osebo in njene bližnje nepravičen in nasilen poseg zoper osnovne zaščitene dobrine. Ta sporna dejanja lahko za seboj pustijo težke poledice, zato je za vsako skupnost, ki naj bi temeljila na socialnem in pravnem sistemu, pomembno, da se primerno odzove na stiske in potrebe prizadetih ljudi in tako poskusi ponovno vzpostaviti porušeno pravičnost. Potreba po pravičnosti in socialni podpori sta eni izmed osnovnih človeških potreb, zato je lahko pomanjkanje primernega odziva za človeka travmatično. Takšni napačni reakciji zato rečemo sekundarna viktimizacija. Takšni zgrešeni odzivi so lahko posledica pomanjkanja spoznanj ali motivacije posameznikov iz okolice ter neprimerno zastavljenih politik in postopkov pri obravnavi žrtev. Direktiva 2012/29/EU se posveča preprečevanju teh napačnih odzivov do žrtev kaznivih dejanj na ozemlju Evropske unije. Republika Slovenija je imela 3 leta časa prenesti direktivo v svoje notranje pravo z namenom doseganja zastavljenih ciljev, ki bodo izboljšali položaj obravnavanih žrtev. V preverbo prisotnosti sekundarne viktimizacije so se izvedli in analizirali intervjuji z žrtvami kaznivih dejanj. Analiza teh intervjujev je potrdila ugotovitve Evropske komisije iz leta 2022, da je izvajanje direktive prispevalo k izboljšanju položaja žrtev v Sloveniji, a je treba izboljšati zlasti ozaveščanje teh, ki žrtve obravnavajo, in informiranje žrtev, saj sta zavedanje o pravicah in razumevanje fenomena žrtve ključna za zmanjševanje tveganj sekundarne viktimizacije. Poročanje žrtev pa je pokazalo na pasivnost države ob kršenju zakonodaje, namenjene zaščiti žrtev. Za državo bo torej pomembno evalvirati in nadgraditi delovanje in doseganje ciljev direktive v praksi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sekundarna viktimizacija, žrtev, Evropska direktiva, pravice žrtev, viktimologija
Objavljeno: 16.04.2024; Ogledov: 115; Prenosov: 2
Celotno besedilo (585,87 KB) |
