51. |
52. |
53. |
54. |
55. |
56. |
57. Rehabilitacija pacienta po totalni endoprotezi kolkaNika Vičič, 2022 Opis: V diplomskem delu smo predstavili funkcionalni status pacientov pred in po totalni endoprotezi kolka. Opisali smo zgodovino uporabe endoprotez ter njihov razvoj. Predstavili smo zdravstveno obravnavo pacienta, ki jo izvajamo v ambulanti splošne medicine pred operativnim posegom totalne endoproteze ter obravnavo v specialistični ambulanti. Izpostavili smo različne pristope do operativnega polja, vrste endoprotez in možne zaplete po operaciji. Opredelili smo tudi pooperativno zgodnjo in pozno rehabilitacijo, ter pomen predoperativnega izobraževanja pacientov z endoprotezo kolka. Opisali smo raziskavo o uspešni uporabni tehniki rehabilitacije s pomočjo opazovanja akcij in motorične slike, ki jo uporabljamo že desetletja in prinaša zadovoljive rezultate, zlasti pri pacientih, ki so po operacijah imobilizirani. S proučitvijo literature in sintezo pridobljenih podatkov smo potrdili dve hipotezi in sicer, da se pacientom po totalni endoprotezi kolka, funkcionalni status izboljša, ter da je hitrost izboljšanja funkcionalnega statusa odvisna od vrste izbranega operativnega posega. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: Totalna kolčna endoproteza, pooperativna rehabilitacija, funkcionalni status, pooperativna fizioterapija. Objavljeno: 22.12.2022; Ogledov: 649; Prenosov: 105 Celotno besedilo (501,20 KB) |
58. Analiza primera rizičnih dejavnikov za pojav bolezni, obravnave in rehabilitacijeKlaudija Vertačnik, 2022 Opis: O sindromu izgorelost se v zadnjem desetletju ali dveh precej govori in je prepoznan kot epidemija sodobnega časa. Okolje, v katerem živimo, ni spodbudno, tehnološki napredek je neizprosen. Čas, ki ga imamo na voljo, je čedalje bolj omejen. Od posameznika zahteva vse tisto, kar je v nasprotju z njegovo naravo, osebnimi značilnostmi in njegovimi vrednotami. V magistrski nalogi z naslovom »Analiza primera rizičnih dejavnikov za pojav izgorelosti, procesa bolezni, obravnave in rehabilitacije« obravnavamo različne vidike, ki vodijo v izgorelost. V ospredju smo obravnavali dva dejavnika tveganja, neželeni stres kot zunanji dejavnik in tvegane osebnostne značilnosti kot notranji dejavnik, ki lahko privedeta do pojava izgorelosti. Izgorelost kot fenomen, kot ga poimenujejo, namreč nastavlja ogledalo naši družbi, kjer je v ospredju kapital pred človekom in kjer se izgubljajo vrednote, kot so sodelovanje, solidarnost in socialna pravičnost.
V teoretičnem delu smo ugotovili, kako pomembno vlogo imajo čustva in naše izkušnje ter značilnosti v primarni družini. Prav v slednji nam je namreč dana prva izkušnja ravnanja s čustvi. V empiričnem delu smo s študijo primera predstavili izgorelost v različnih obdobjih tako skozi kronološki kakor tudi vsebinski vidik, podprtim z raziskavo in strokovno literaturo. Začenši s časom pred izgorelostjo, ko podrobno raziskujemo samovrednotenje in medosebne odnose, nadalje opišemo stanje izgorelosti in nadaljujemo z zdravljenjem izgorelosti na primarni in sekundarni ravni, ki je ključnega pomena za ugotavljanje diagnoze in nadaljnjo obravnavo. V zaključku naloge prikažemo ključne elemente v rehabilitaciji in reintegraciji v delovno okolje in življenje po izgorelosti. Zato smo kritični do posploševanja, da je posameznik z izkušnjo izgorelosti len in simulira. Te označbe so odraz nerazumevanja in nevednosti, kar potisne človeka še v hujšo nemoč ravno v času, ko najbolj potrebuje razumevanje in oporo. Namen naloge je tako tudi ozaveščanje širše javnosti o pojavnosti in značilnosti izgorelosti. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: izgorelost, osebnostne značilnosti, tvegani dejavniki, zdravljenje, rehabilitacija, magistrske naloge Objavljeno: 09.01.2023; Ogledov: 515; Prenosov: 45 Celotno besedilo (660,69 KB) |
59. Najpogostejše poškodbe rokometaševAnže Dolničar, 2023 Opis: Fizioterapevtska podpora v profesionalnih rokometnih timih je že nekaj časa stalna praksa. Pojavnost poškodb pri amaterskih športnikih je visoka, še pogosteje pa pride do poškodb pri profesionalnih športih, bodisi individualnih ali skupinskih. Rokomet je visoko intenziven šport, kjer so igralci neprestano v gibanju, kompleksni elementi rokometne igre kot so hitre spremembe gibanj, nenadna zaustavljanja, skoki ter najrazličnejši doskoki in gibanja v preži pa predstavljajo visoko tveganje za pojav poškodb. Glede na mehanizem poškodovanja ločimo akutne poškodbe in pa poškodbe, ki so posledica preobremenitve. Cilj raziskave je bil ugotoviti in analizirati najpogostejše poškodbe, ki se pojavljajo pri profesionalnih igralcih rokometa. Po analizi naše raziskave in pregledu znanstvenih člankov smo ugotovili, da so najpogostejše poškodbe v rokometu zvin skočnega sklepa, poškodba sprednjih kolenskih vezi (ACL), poškodbe dlani in prstov. To so akutne poškodbe, ki so največkrat posledica stika z drugim igralcem ali predmetom (npr. rokometna žoga). Najpogostejše poškodbe, ki pa so posledica obremenitve pa so poškodbe ramenskega obroča, ki pa so največkrat posledica nenehnih elementov meta žoge. Preučili in opredelili smo tudi najustreznejše postopke diagnosticiranja rokometnih poškodb, ter ugotovili, da je najustreznejša celostna diagnostika. Najpomembnejši je natančen fizioterapevtski pregled, ki vključuje vse splošne in specifične procese diagnosticiranja, pri katerem pa so lahko fizioterapevtu v pomoč tudi drugi za to usposobljeni zdravstveni delavci. Poleg tega, je pomembna tudi slikovna radiološka diagnostika, ki je fizioterapevtu v pomoč pri pravilnem diagnosticiranju. Največkrat uporabljene metode radiološkega diagnosticiranja so magnetna resonanca ter rentgensko slikanje. Rezultati naše raziskave so pomembni tako za športnike, kot tudi za vse zdravstvene delavce v športu in trenerje. Z ugotovitvami lahko pozitivno vplivamo na fizioterapevtsko prakso v športu. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: Rokomet, rokometne poškodbe, rehabilitacija poškodb, sprednja križna vez, zvin gležnja. Objavljeno: 25.01.2023; Ogledov: 710; Prenosov: 71 Celotno besedilo (910,15 KB) |
60. Vloga fizioterapevta pri rehabilitaciji po ginekoloških operacijahNina Vidačković, 2023 Opis: Uvod in namen: Fizioterapevtska obravnava je v obdobju pred in po operativnem zdravljenju bolnika vključena že stoletja. Ima pomembno vlogo tudi v ginekologiji tako pred in po ginekoloških operacijah. S pregledom obstoječe strokovne literature smo želeli ugotoviti vrsto in učinkovitost fizioterapevtske obravnave po ginekoloških operacijah ter opisati možne zaplete zaradi neustrezne fizioterapije. Metode: Na podlagi iskalnih nizov po ključnih besedah smo opravili pregled literature v elektronskih bazah podatkov: PubMed, ScienceDirect, Google Scholar, PEDro in COBISS. Rezultati: Avtorji ugotavljajo izide vpliva fizioterapevtske obravnave pred ginekološkimi operacijami in po njih ter možne zaplete. Na podlagi pregleda literature lahko ugotovimo, da je fizioterapevtska obravnava po operaciji učinkovita, še bolj pa je, če se obravnava začne že pred njo. Uporabnost: Naloga izpostavlja pomen fizioterapevtske obravnave pri rehabilitaciji po ginekoloških operacijah in ozaveščanju pomembnosti pričetka obravnave že pred samo operacijo, da ne bi prišlo do zapletov. Omejitve: Omejitvene dejavnike pri pisanju diplomske naloge so predstavljali starost raziskav, nedostopnost do polne vsebine člankov in raziskav ter plačljivi članki. Ključne besede: ginekološke operacije, rehabilitacija, dejavniki tveganja, predoperativna fizioterapija, fizioterapija po ginekoloških operacijah fizioterapija, potek zdravljenja.
Tip dela: Diplomska naloga 1. stopnje; Leto 2022, Fizioterapevtika, 43 (26) str., 2 pregl., 6 sl., 34 vir, Mentorica (Š. Smrkolj), Recenzent (F. Kresal) Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: ginekološke operacije, rehabilitacija, dejavniki tveganja, predoperativna fizioterapija, fizioterapija po ginekoloških operacijah fizioterapija, potek zdravljenja. Objavljeno: 21.03.2023; Ogledov: 575; Prenosov: 85 Celotno besedilo (769,88 KB) |