1. |
2. |
3. Varstvo osebnih podatkov - praksa informacijskega pooblaščenca, s poudarkom naukrepih državnih organovBojan Šav, 2011 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: osebni podatki, zbirka osebnih podatkov, katalog zbirke osebnih podatkov, informacijski pooblaščenec, inšpekcijski nadzor, pravni interes, policija, varstvo podatkov, sorazmernost
Objavljeno: 30.07.2018; Ogledov: 2587; Prenosov: 156
 Celotno besedilo (573,87 KB) |
4. Upravičenost dosmrtnega zaporaLadislav Tekavc, 2024 Opis: Diplomsko delo se ukvarja s celovito raziskavo koncepta in uporabe dosmrtnih kazni v kazenskem sistemu. Ta študija preučuje pravne, filozofske in družbene razsežnosti, ki poudarjajo izvajanje dosmrtnega zapora kot kaznovalnega ukrepa, s posebnim poudarkom na evropski sodni praksi in mednarodnih standardih človekovih pravic. Raziskava se osredotoča na celovito raziskavo prelomnih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki so oblikovale sodno prakso na področju dosmrtnih kazni. Z vrsto povzetkov primerov ESČP, delo razkriva spreminjajočo se razlago sodišča glede dosmrtnih kazni v povezavi s 3. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki prepoveduje nečloveško ali ponižujoče ravnanje oziroma kaznovanje. Ta študija povzame spoznanja iz teoretičnega okvira, različnih oblik dosmrtnih kazni in ključnih sodb ESČP ter se loti analize upravičenosti dosmrtnih kazni. V tem delu teze je kritično ocenjeno, ali dosmrtne kazni v svoji sedanji obliki in uporabi spoštujejo temeljna načela človekovih pravic, pravičnega sojenja in sorazmernosti. S podrobno preučitvijo diplomsko delo dokazuje, da čeprav dosmrtne kazni po svoji naravi niso nečloveške ali ponižujoče, mora biti njihovo izvrševanje v skladu z mednarodnimi standardi človekovih pravic, zlasti z zagotavljanjem realne možnosti za pregled in izpustitev. Zato je v diplomskem delu poudarjena potreba po kazenskem sistemu, ki se zavzema za pregledne in pravične mehanizme revizije in tako uravnoteži pravice posameznika s potrebo po javni varnosti in načeli kaznovanja. Diplomsko delo z naslovom Utemeljitev dosmrtnega zapora je izčrpen in kritičen pregled instituta dosmrtnega zapora, ki pomembno prispeva k razpravi o teoriji kaznovanja, kaznovalni politiki in človekovih pravicah. Ta študija sproža razmišljanje, spodbuja dialog in ponovno ovrednotenje praks izrekanja dosmrtnih kazni v prizadevanjih za pravičnejši in bolj human kazenskopravni sistem.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: upravičenost, dosmrtna kazen, človekove pravice, sorazmernost, izpustitev, mehanizem revizije, javna varnost, teorija kaznovanja, kaznovalna politika
Objavljeno: 17.05.2024; Ogledov: 25; Prenosov: 0
Celotno besedilo (383,68 KB) |
5. Varstvo človekove pravice do življenja v času pandemije COVID-19Rene Pohlen, 2021 Opis: Varstvo človekove pravice do življenja je v času pandemije covid-19 zahtevalo neobičajne in izredne ukrepe, ki so za namen varovanja zdravja in življenja ljudi posegli v druge človekove pravice. Magistrsko delo s pomočjo normativno-dogmatične, deskriptivne, analitične, vrednotenjske in primerjalne ter sintetične metode poskuša odgovoriti na vprašanja, ali pandemija covid-19 predstavlja izredne razmere, v katerih je za varstvo človekove pravice do življenja nujno potrebno sprejeti ukrepe, s katerimi se omejijo druge človekove pravice in temeljne svoboščine, ali so bili posegi v pravice in temeljne svoboščine v času pandemije covid-19 v naši državi pretežno pravno dopustni in sorazmerni ter ali so si države v času pandemije covid-19 medsebojno pomagale pri varstvu človekove pravice do življenja in pri odpravljanju posledic pandemije v duhu solidarnosti. Magistrsko delo se uvodoma osredotoča na pravno ureditev človekove pravice do življenja, nadaljuje pa s pravno ureditvijo izrednih razmer in pojmov epidemije ter pandemije. Nato obravnava ukrepe, ki so bili za varstvo zdravja in življenja ljudi sprejeti v naši državi, v dveh drugih državah, na ravni Evropske unije in na mednarodni ravni. Opravljena je presoja dopustnosti in sorazmernosti nekaterih ukrepov ter izpostavljena problematika sprejemanja nekaterih ukrepov. Na koncu magistrsko delo proučuje sodelovanje držav pri varstvu človekove pravice do življenja v času pandemije covid-19 in pri odpravljanju posledic pandemije covid-19. Na podlagi vseh ugotovitev je mogoče zaključiti, da je bilo treba za varstvo človekove pravice do življenja v času pandemije covid-19 sprejeti ukrepe, s katerimi so se omejile druge človekove pravice in temeljne svoboščine, da so bili le nekateri ukrepi v naši državi dopustni in sorazmerni ter da so si države medsebojno pomagale pri varstvu človekove pravice do življenja v času pandemije covid-19 in pri odpravljanju posledic pandemije covid-19. Magistrsko delo s svojimi ugotovitvami prispeva k boljšemu razumevanju, kako je bila pravica do življenja varovana v času pandemije covid-19 in kakšni ukrepi za varovanje pravice do življenja so dopustni in sorazmerni. Ugotovitve koristijo pri sprejemanju novih ukrepov za varovanje pravice do življenja v prihodnosti in prispevajo k boljšemu varstvu človekovih pravic in temeljih svoboščin.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravica do življenja, pandemija, covid-19, varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, posegi v človekove pravice, izredne razmere, sorazmernost
Objavljeno: 04.02.2022; Ogledov: 1173; Prenosov: 187
Celotno besedilo (863,11 KB) |
6. Pravica do združevanja kot temeljna človekova pravica v času COVIDA-19Matej Bračun, 2022 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: COVID-19, pravice, pandemija COVID-19, pravice do zbiranja, pravice do združevanja, ustavna presoja, policijska pooblastila, sorazmernost, pandemija
Objavljeno: 24.10.2022; Ogledov: 662; Prenosov: 53
Celotno besedilo (808,32 KB) |
7. Pravica do življenja v času epidemije v slovenski družbTjaša Pucelj, 2023 Opis: Izbruh epidemije koronavirusa je prinesel izredno stanje in države po svetu postavil pred velik preizkus. Slovenija pri tem ni bila nikakršna izjema. Na hitro širjenje okužb so se države odzvale z uvedbo zajezitvenih ukrepov, katerih namen je bil čim hitreje in čim učinkoviteje preprečiti širjenje novega virusa, preprečiti razpad zdravstvenih sistemov, predvsem pa rešiti čim več življenj. V središču so bile človekove pravice, še posebej pravica do življenja, saj je bila ta najbolj ogrožena. Ukrepi, ki so jih v času izrednega stanja sprejele države, so morali imeti ustrezno pravno podlago, poleg tega pa so morali biti sorazmerni in časovno omejeni, saj se negativni učinki kateregakoli posega v človekove pravice in temeljne svoboščine stopnjujejo glede na čas trajanja. Magistrsko delo se osredotoča na situacijo v Sloveniji in na pravico do življenja v času epidemije. Opredelitvi pravice do življenja ter analizi pravne ureditve tako v slovenskem kot mednarodnem pravnem redu sledi retrospektiva dogodkov in okvirni pregled ukrepov zakonodajne ter izvršilne oblasti, ki so bili sprejeti s ciljem preprečitve širjenja okužb in zavarovanja javnega zdravja. Predstavljene so tudi zakonske možnosti, ki omogočajo sprejemanje zajezitvenih ukrepov. Na koncu so analizirane tri odmevnejše odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki so bile sprejete v času epidemije koronavirusa, sledi pa jim analiza ločenih mnenj ustavnih sodnikov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: epidemija, koronavirus, pravica do življenja, Ustavno sodišče Republike Slovenije, sorazmernost, načelo legalitete
Objavljeno: 12.12.2023; Ogledov: 369; Prenosov: 28
Celotno besedilo (920,68 KB) |
8. |
9. Poseg v pravico do zasebnosti pri izvajanju policijskih preiskav v luči novejše sodne prakseNika Lošić Ošlak, 2024 Opis: Pomen človekovih pravic in temeljnih svoboščin se je skozi različna obdobja zgodovine širil in krepil, zato lahko danes z gotovostjo trdimo, da le te predstavljajo sestavni in ključni segment našega življenja ter so tretirane kot nekaj samoumevnega. Ena od ključnih človekovih pravic, ki prestavlja pomemben del našega življenja je pravica do zasebnosti. Gre za kompleksno pravico, ki se je skozi čas spreminjala in prilagajala novejšim trendom ter predvsem novemu tehnološkemu razvoju, ki ga narekuje sodobni svet. Ker je pojmovanje pravice do zasebnosti zelo široko, se lahko njeno dojemanje glede na različne družbene kontekste ter različno stopnjo varstva pravic v posameznih družbenih sistemih bistveno razlikuje. Danes pravica do zasebnosti uživa visoko stopnjo varstva tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni, vendar je zaradi hitrega tehnološkega razvoja slednja nenehno podvržena novim preizkušnjam. Da bi lahko policija kot represivni organ z uporabo policijskih pooblastil tekom izvajanja policijskih preiskav zagotavljala ustrezno stopnjo varstva obravnavane pravice, je v prvi vrsti potrebno dobro poznavanje dovoljenega praga posegov v človekove pravice, ki mora biti skladno z ustavo, zakoni in podzakonskimi določili ter v drugi vrsti zavedanje ljudi o pomembnosti pravic, ki jim pripadajo. Policija danes kot ključni instrument državnega monopola moči in prisile predstavlja sodobno in po evropskih merilih oblikovano organizacijo, ki pri opravljanju svojega dela, kljub nenehnim izzivom sodobne družbe, stremi k čim večji uravnoteženosti policijskih pooblastil in spoštovanju temeljnih človekovih pravic. Ključni pokazatelj spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri izvajanju nalog policije je sodna praksa, ki predstavlja temeljno vodilo za krepitev legitimnosti zasledovanih ciljev policije ter za zagotavljanje večje stopnje varnosti, v ustavi in zakonih določenih, človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravica do zasebnosti, policijska pooblastila, sorazmernost, pričakovana zasebnost, prikriti preiskovalni ukrepi, sodna praksa, sprememba zakonodaje
Objavljeno: 22.03.2024; Ogledov: 197; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,41 MB) |
