1. |
2. |
3. |
4. |
5. Vloga svojcev pri izboljšanju kakovosti življenja dementnega starostnikaNena Sirk, 2017 Abstract: Demenca je zelo pogosta duševna motnja v starosti. Ko se pojavi, močno prizadene vso
družino. Svojci se znajdejo v težki situaciji, ki se za marsikoga zdi tudi brezizhodna. Z
vsemi strahotami se je veliko lažje spopadati, če smo ozaveščeni, če vemo, s čim imamo
opravka. Bolj ozaveščeni svojci pomenijo manjši strah in manjšo stisko.
Diplomska naloga se osredotoča predvsem na svojce, ki imajo v družini starostnika, ki je
zbolel za demenco. Razkriva njihove težave, stiske in strahove, s katerimi se spopadajo. S
pomočjo dveh polstrukturiranih vprašalnikov, od katerih je bil en uporabljen v dveh
fokusnih skupinah s svojci, drugi pa v intervjuju s strokovno delavko, zaposleno v domu
za ostarele, smo pridobili odgovore, ki ponujajo vpogled v to obširno problematiko. Pojav
demence močno vpliva na celotno družino oziroma na vse, ki so vpleteni v skrb za
starostnika. Slednja je iz dneva v dan zahtevnejša. Predvsem zaradi tega so se v obeh
družinah, ki sta bili udeleženi v raziskavi, odločili za nastanitev sorodnika v dom za
ostarele.
Ugotavljali smo, kako dobra je ozaveščenost ljudi o demenci, in ugotovili, da je
premajhna. O tem je spregovorila tudi strokovna delavka, ki se vsakodnevno srečuje s
težavami, ki nastajajo prav zaradi neznanja in nerazumevanja svojcev. Zanimalo nas je še,
ali se svojci vključujejo v domsko oskrbo svojega sorodnika in če se, kakšni so njihovi
načini. Sodeč po odgovorih, je zavedanje, da je zagotavljanje kakovosti življenja
dementnega starostnika pomembno, precej dobro. Gre pa za težko dosegljiv cilj, pri
katerem so pomembni sodelovanje, znanje in velika mera razumevanja.
Delo s starostnikom z demenco ni lahko. Za svojce je vse še toliko huje. Diplomska
naloga s pomočjo teorije in empiričnega dela ponuja le del odgovorov za boljšo predstavo
vseh tistih, ki s tem nimajo veliko izkušenj, in za podporo vsem tistim, ki se osebno
spopadajo s pastmi demence.
Found in: ključnih besedah
Keywords: demenca, starostniki, svojci, ozaveščenost, kakovost življenja, diplomske naloge
Published: 28.07.2021; Views: 946; Downloads: 50
 Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...
|
6. Razumevanje poskusa samomora z vidika samomorilno ogrožene osebe, svojca in strokovnjakaAna Klobučar, 2021 Abstract: V okviru diplomske naloge smo z raziskavo poskušali razumeti, kakšni so dejavniki tveganja za samomorilno vedenje. Teh je veliko, večinoma pa prevladujejo duševne stiske, depresija, alkoholizem in finančna stiska. Nadalje smo ugotavljali, kaj je v ozadju samomorilnosti.
Večina ljudi pred samomorom na nek način okolico opozori na svoje dejanje, vendar le redko direktno. Samomor je proces, ki lahko traja dalj časa, preden oseba dejansko izvede poskus samomora. K temu pripomorejo vsi dejavniki, ki se kopičijo in ko je stiska prevelika, oseba lahko poskuša storiti samomor. Med tem dejanjem se pojavlja upanje, da bo trpljenja konec, da osebo čaka boljši in lepši svet. To razmišljanje se po neuspelem poskusu in s pomočjo zdravljenja lahko spremeni, oseba spet zaživi in življenje dobi nov smisel. Zdravljenje s pomočjo podpornih skupin in individualnega svetovanja v kombinaciji z antidepresivi se je izkazalo za zelo učinkovito metodo.
Preverjali smo tudi, kaj ob samomorilnem posamezniku doživljajo svojci. Ugotovili smo, da jih izguba bremeni, povezana pa je z več čustvi: krivdo, jezo, nemirom. Pomembno je, da v stiski niso sami, da poiščejo strokovno pomoč, ki pa v Sloveniji žal ni organizirana v sklopu zdravljenja osebe, ki je poskušala storiti samomor. Svojci se morajo torej znajti sami, tako, da se pozanimajo o razpoložljivosti in ustrezni obliki pomoči. Nazadnje pa smo predstavili strategije, kot so promocija duševnega zdravja, usposabljanje strokovnjakov, omejevanje dostopa do samomorilnih metod, ki so na področju preprečevanja samomorov zelo pomembne.
Ravno strokovnjaki, kot so psihiatri, psihologi, psihoterapevti,.. so tisti, ki osebi v prvi vrsti nudijo pomoč, zato morajo biti pozorni na osebnostno strukturo posameznika, vedeti pa morajo tudi, koliko je pacient zmožen stopiti v verbalno in neverbalno komunikacijo z njim. Pomembno je, da so pri obravnavi fleksibilni ter da uporabijo pristope, ki so primerna za vsakega individualnega pacienta. V prvi vrsti pa je najbolj pomembno, da se osebo, ki je poskušala storiti samomor obravnava glede na to, kaj ta oseba potrebuje in ne, kaj je z njo narobe.
Found in: ključnih besedah
Keywords: samomori, dejavniki, svojci, strokovnjaki, psihiatri, diplomske naloge
Published: 12.01.2022; Views: 987; Downloads: 75
 Fulltext (510,06 KB) |
7. AKTIVNA VLOGA SVOJCA V PALIATIVNI OSKRBIMatjaž Špile, 2024 Abstract: Izhodišča: Vloga svojcev v paliativni zdravstveni negi je pomembna in odgovorna. Čeprav je bil na področju paliativne oskrbe dosežen velik napredek, se še vedno pojavljajo težave pri učinkoviti koordinaciji, zato smo se odločili preučiti, kako svojci dojemajo svojo aktivno vlogo pri paliativni oskrbi. Namen naše raziskave je bil ugotoviti in analizirati aktivno vlogo svojca v paliativni oskrbi bližnjega.
Metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Anketni vprašalnik je vseboval 14 vprašanj zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 svojcev z izkušnjo paliativne oskrbe. Podatke smo statistično obdelali s programom Microsoft Excel in dobljene rezultate grafično prikazali.
Rezultati: Naša raziskava je pokazala, da je velik delež svojcev le delno seznanjen s paliativno oskrbo (47 %). Kljub temu večina svojcev ve, kaj pomeni paliativna oskrba in je bila vključena ali delno vključena v ta proces (88 %). Njihova aktivnost ni bila obsežna, saj je bilo aktivnih le malo več kot polovica (56 %), medtem ko je bil majhen delež delno aktivnih (14 %). Ugotovili smo, da imajo svojci velika pričakovanja glede paliativne oskrbe, komunikacija z zdravstvenim osebjem jim veliko pomeni ter so z njo večinoma zadovoljni. Za svojce je bila vključenost v paliativno oskrbo zelo pomembna, nekateri pa se glede tega niso mogli opredeliti. Približno petina svojcev (21 %) je podala opombe ali predloge za izboljšanje informiranosti glede paliativne oskrbe.
Razprava: Ugotovili smo, da si svojci glede informiranosti niso enotni, saj jim manjka veliko splošnih informacij o paliativni oskrbi. Posledično imajo o njej zelo različno mnenje, pričakovanja pa so razmeroma velika. Večina je naklonjena aktivni vlogi v procesu paliativne oskrbe, a menijo, da komunikacija z zdravstvenim osebjem ne ustreza njihovim potrebam.
Found in: ključnih besedah
Keywords: paliativna oskrba, svojci, aktivna vloga, družinski člani, raziskava.
Published: 08.05.2024; Views: 116; Downloads: 10
Fulltext (814,95 KB) |
