101. |
102. |
103. |
104. |
105. |
106. |
107. |
108. Varstvo ogroženih živalskih vrstAdriana Šopić, 2017 Abstract: Tema magistrske naloge posega v aktualno problematiko varstva ogroženih živalskih vrst, saj je problem njihovega izumiranja že zelo obsežen. Čeprav je izumiranje naraven proces, znanstveni dokazi kažejo na to, da so številne človekove dejavnosti primarni dejavnik pri večini nedavnih primerih izumrtja. Z rastjo populacije so se povečali tudi človekovi posegi v naravo. Blago, kapital in storitve so postali mobilni v mednarodnem obsegu. Iskanje novih trgov, prestavljanje proizvodnje in tehnologij na nova območja, kjer so ustreznejše možnosti (nižja cena dela in kapitala), potrebe kemijske, farmacevtske in drugih industrij zahtevajo mobilnost velikih količin nevarnih snovi, s čimer se ustvarja izjemne možnosti za ekološke katastrofe. Človek je bistveno pripomogel k upadanju raznolikosti življenja z nesmotrno rabo zemljišč, spreminjanjem pokrajine s kmetijskimi in gradbenimi posegi, onesnaževanjem, podnebnimi spremembami, naseljevanjem invazivnih vrst, lovom in divjim lovom ... Vsi ti dejavniki vodijo k izumrtju na stotine živalskih vrst. Čeprav je v Sloveniji glede varstva okolja problematika zakonsko ustrezno urejena, ni pričakovanih rezultatov, saj v praksi nimamo ustrezno izobraženega kadra učinkovitega nadzora in kazenskega pregona, obenem pa premalo upoštevamo znanje in priporočila različnih strok, ki preučujejo okolje. Dejavnikom uničenja se je mogoče izogniti le z doslednim upoštevanjem zakonske ureditve ter z odgovornim in daljnovidnim upravljanjem trajnih naravnih območij. Izobraževanje in usposabljanje sta ključna elementa strategije. Poleg tega zahteva pristop celotne skupnosti.
Found in: ključnih besedah
Keywords: varstvo okolja, ogrožene vrste, tujerodne vrste, habitati, lov, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 2534; Downloads: 145
 Fulltext (1,50 MB) |
109. Varstvo osebnih podatkov na svetovnem spletuDaša Bertok, 2017 Abstract: Z razvojem digitalne dobe, ki vključuje pojav široke uporabe interneta, družabnih omrežij, pametnih telefonov in aplikacij ter digitalizacijo praktično na vseh področij našega življenja, se je izjemno pospešil pretok informacij o posameznikih ter povečal obseg zbiranja osebnih podatkov. Uporabnikom spleta je lažje slediti, jih profilirati in te informacije uporabiti v različne namene. Evropska unija (v nadaljevanju EU) se je na nastale spremembe odzvala z reformo evropskega zakonodajnega okvira v zvezi z varstvom osebnih podatkov. Na novo sprejeta Splošna uredba (EU) za varstvo osebnih podatkov naj bi zagotavljala poenoteno in usklajeno ukrepanje v vseh državah članicah ter med drugim okrepila pravice posameznikov. Prav tako je pomembno varstvo osebnih podatkov, ki se iznašajo v države zunaj EU. Evropska komisija oziroma informacijski pooblaščenec je v teh primerih dolžan proučiti, ali tretja država, v katero se iznašajo podatki iz EU, zagotavlja ustrezno varstvo osebnih podatkov, ki je primerljivo z varstvom osebnih podatkov v EU. Ali država zagotavlja ustrezno varstvo osebnih podatkov, je po ugotovitvah načeloma odvisno od pravne ureditve države na tem področju. Država je prav tako na podlagi doktrine o t. i. pozitivnih obveznostih dolžna zagotavljati pravico do informacijske zasebnosti v razmerju do drugih posameznikov ter zavezana, da vzpostavi pravično ravnovesje med konkurirajočimi interesi posameznika in javnosti ob upoštevanju vseh okoliščin primera. Po drugi strani pa je pravica do informacijske zasebnosti omejena s pravicami drugih, najpogosteje s pravico do svobode izražanja. Tudi država oz. javna oblast je pravno omejena pri posegih v pravico do informacijske zasebnosti, razen v določenih primerih, npr. javne varnosti ali ekonomske blaginje države itd. Lahko pa se zgodi, da država posega v pravico do informacijske zasebnosti s tem, ko izvaja nadzor nad posamezniki iz drugih nezakonitih interesov. Po sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) so lahko kršitve varstva osebnih podatkov, storjene z objavo na spletu, neprimerno hujše kot pri objavi v tiskanih medijih, saj so osebni podatki na spletu odprti bistveno širši javnosti in posledično bolj izpostavljeni zlorabam. Po podatkih Europola je internet eden od glavnih orodij organiziranega kriminala v Evropi. Kaznivim dejanjem, ki so storjena prek internetnega omrežja, pravimo kibernetska kriminaliteta. Kaznivo dejanje kraje identitete, storjeno v Sloveniji, se po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS) prek organov pregona ne preganja v tako velikem številu, kot je to zaznati prek neformalnih prijav pri podjetju SI-CERT, ki beleži vse naznanjene omrežne incidente. Glavni razlog za to je najverjetneje v neučinkovitosti boja proti kibernetski kriminaliteti. Vse to kaže, da je na področju kibernetske kriminalitete veliko "temno polje", zato mora posameznik v prvi vrsti sam poskrbeti za varstvo svojih podatkov. Posamezniki se morda premalo zavedajo, koliko elektronskih sledi puščajo za seboj na svetovnem spletu in s kakšno lahkoto so ti podatki lahko zlorabljeni. EU je zelo dejavna v smeri varstva osebnih podatkov, saj je njen cilj vzpostaviti enotni digitalni trg.
Found in: ključnih besedah
Keywords: osebni podatki, varstvo podatkov, zasebnost, elektronski kriminal, Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 4019; Downloads: 251
Fulltext (1,80 MB) |
110. Mednarodno pravno varstvo okoljaLucijan Bobek, 2016 Abstract: Diplomsko delo govori o mednarodnem pravnem varstvu okolja oziroma kako se varuje okolje s pravnimi mehanizmi v mednarodnem pravu. Poudarek v tem delu bo na mednarodnih organizacijah in njihovi vlogi pri kreaciji mednarodnega okoljskega prava. Diplomsko delo je razdeljeno na uvod in pet poglavij. V uvodu so postavljeni cilji diplomskega dela. V prvem poglavju se dotaknem predvsem okolja, definiciji okolja, kako se uničuje, v kakšnem stanju je okolje kljub vsem okoljskim katastrofam, ki so lahko tudi posledica slabega stanja okolja. Drugo poglavje je posvečeno zgodovinskemu razvoju mednarodnega okoljskega prava, v njem tudi pojasnim, kaj sploh je disciplina mednarodnega okoljskega prava ter kronološko predstavim razvoj mednarodnih konferenc, ki je pripeljal do mednarodnega okoljskega prava, kakršnega poznamo danes. V tretjem poglavju se dotaknem načel mednarodnega okoljskega prava. Četrto poglavje je posvečeno mednarodnim organizacijam. Peto, zadnje poglavje, je namenjeno pravni ureditvi okolja znotraj prava EU.
Found in: ključnih besedah
Keywords: varstvo okolja, onesnaženje okolja, mednarodno pravo, mednarodne organizacije, diplomske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 2846; Downloads: 191
Fulltext (776,09 KB) |
