1. Znanstveni nazivi v Slovenski vojskiSlavko Kolar, 2016 Opis: Izhodišče za pisanje magistrskega dela z naslovom Znanstveni nazivi v Slovenski vojski je nedvomno dejstvo, da slovenski vojaški izobraževalni sistem še vedno ni del javnega izobraževalnega sistema, čeprav je z izvajanjem nekaterih programov z njim tudi delno povezan, iz tega pa izhaja, da ni skladen z bolonjskim procesom. Z bolonjskim procesom so želele članice Evropske unije poenotiti evropski visokošolski sistem in prostor z zagotavljanjem njegove kakovosti. Na ta način naj bi se zagotovilo pospeševanje evropske dimenzije, razvoj Evropske unije kot družbe, ki temelji na znanju. Naslednje izhodišče za pisanje magistrskega dela je bilo to, da smo ponovno želeli preveriti stanje pripadnikov z znanstvenimi nazivi v Slovenski vojski in ga primerjati med letom 2009 in letom 2015. Večina držav članic Evropske unije je sistem vojaškega izobraževanja uskladila z bolonjskim procesom in to tako, da je le-ta postal del javnoveljavnega visokošolskega sistema in tako na ta način spada v bolonjski proces. Slovenski vojaški izobraževalni proces je sestavni del Slovenske vojske in Ministrstva za obrambo in zaradi tega relativno zaprt za zunanje predavatelje in študente. V kakovostnem smislu ne uporablja enakih meril kot javni izobraževalni sistem. Pridobitev znanstvenega naziva pomeni za posameznika potrditev opravljenega izobraževalnega procesa, v katerem je pridobival različna nova znanja, spoznanja in vedenja. Tudi v Slovenski vojski so pripadniki z znanstvenimi nazivi, ki bi se morali čutiti odgovorne in biti najbolj aktivni pri razvoju in spreminjanju vojaškega izobraževalnega sistema ter ga kakovostno nadgrajevati. Za razumevanje vsebine znanstvenih nazivov v Slovenski vojski je pomemben teoretični del magistrskega dela, v katerem smo predstavili znanost, vojaško znanost, izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje, vojaško izobraževanje in usposabljanje. V tem delu magistrske naloge še omenimo poglavje, kjer predstavimo vojaškostrokovno literaturo, v kateri lahko objavljajo svoje dokumente/dela pripadniki z znanstvenimi nazivi v Slovenski vojski. V raziskovalnem delu magistrskega dela smo opravili primerjalno analizo kadra z znanstvenimi nazivi v Slovenski vojski, kjer smo pridobili podatke o številu pripadnikov z znanstvenimi nazivi v Slovenski vojski in o njihovi znanstveni aktivnosti ter jih nato primerjali z letom 2009 in letom 2015. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: Slovenska vojska, znanstveni nazivi, vojaška znanost, kazalci kakovosti, standardizacija, Slovenija, magistrske naloge Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3940; Prenosov: 171 Celotno besedilo (1,08 MB) |
2. |
3. |
4. |
5. Poveljevanje, vodenje in nadzor v Slovenski vojskiMina Škrabl, 2015 Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: poveljevanje, vodenje, nadzor, nadzorstvo, Slovenska vojska, oborožene sile, vojska, Republika Hrvaška, civilni nadzor, parlamentarni nadzor, inšpekcijsko nadzorstvo, obramba države Objavljeno: 14.12.2017; Ogledov: 3033; Prenosov: 186 Celotno besedilo (1,35 MB) |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. Vloga oboroženih sil v času evropske migrantske krizeLea Mašič Pernuš, 2020 Opis: Migrantska kriza vsakodnevna tema, ki maje slovenski politični prostor in povzroča različna mnenja članic Evropske unije (EU), ki ne najdejo skupne rešitve. Migracije, ogrožajo nacionalno varnost v najbolj izpostavljenih državah, skozi katere teče tranzitna pot migrantov. Obenem pa predstavljajo največjo preizkušnjo za območje EU. Zato ni presenetljivo, da je marsikatera država članica na svojih mejah ponovno uvedla nadzor, saj se iz dneva v dan srečujemo z večjim številom migrantov, ki državno mejo prestopajo na ilegalen način. Krhek azilni sistem, pomanjkljivosti pri varovanju schengenskega območja, neenotna politika ter intenzivnost migracij, ki so zajele države EU, so povzročile, da so bile države članice EU primorane nastale razmere reševati same. Pri tem so ubirale različne pristope. Ključnega pomena je bilo predvsem sodelovanje med vsemi akterji nacionalno varnostnega sistema. Le-ta je bil zaradi dolgoletnega zmanjševanja proračuna in nezmožnosti modernizacije postavljen pred preizkušnjo. Magistrsko delo obravnava vlogo oboroženih sil v času migrantske krize in po njej v treh tranzitnih državah (Hrvaška, Slovenija, Avstrija). Ker so se migracije nadaljevale tudi po zaprtju Zahodne balkanske migrantske poti in še vedno trajajo, znotraj magistrskega dela analiziramo tudi obdobje po zaprtju in ilegalne migracije, s katerim se srečujemo v čedalje večjem obsegu. Pri tem se posvečamo predvsem delovanju dveh ključnih akterjev nacionalno varnostnega sistema. Tako Policija kot Slovenska vojska (SV) sta se v času migracij srečevali s pomanjkanjem kadra, zaostanki pri razvoju in predvsem z okrnjenim proračunom. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: Evropska unija, migrantska kriza, schengensko območje, nacionalna varnost, oborožene sile, Policija, Slovenska vojska Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 1984; Prenosov: 145 Celotno besedilo (13,46 MB) |