Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Težave z zdravstveno infrastrukturo so v Sloveniji v primarnem zdravstvu že več let. Stavbe so zastarele, oprema izrabljena. Uničenih je 85 % infrastrukture, zato je treba planirati dolgoročno. Iztrošenost opreme je rezultat premajhnega vlaganja v infrastrukturo v zadnjih desetletjih. V magistrskem delu bomo s študijo primera – nabava medicinske opreme v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana – preučili dosedanji način izvajanja javnih naročil medicinske opreme v Sloveniji v okviru bolnišnic in pokazali, da se lahko na področju nabav medicinske opreme, ki se financirajo iz javnih sredstev Republike Slovenije, izboljšata uspešnost in zakonitost nabav medicinske opreme, v kolikor uporabljamo procese projektnega managementa. Javna naročila veljajo za zelo pomemben del slovenskega trga, saj predstavljajo velik del financ v državnem proračunu Republike Slovenije. Prikazali bomo projektni management in njegovo praktično uporabo, kaj je projekt, njegov namen in cilj, kateri so najbolj značilni udeleženci projekta, neuspehi in vzroki, predstavili bomo uporabo 47 logičnih procesov vodenja projekta. Pisali bomo tudi splošno o zdravstveni infrastrukturi, razvoju, javnih naročilih v zdravstvenem sektorju, skupnih javnih naročilih v zdravstvu, javnih naročilih z vidika ponudnika in naročnika, opredelili bomo pojem javna naročila, zakonodajo o javnem naročanju, postopke javnih naročil, ugotoviti bomo poskušali, ali sistem javnih naročil v zdravstvu zasleduje cilje javnih naročil v celoti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zdravstvena infrastruktura, medicinska oprema, nabave, dobavitelj, projekt, zdravstvo, javno naročanje
Objavljeno: 29.12.2023; Ogledov: 315; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,94 MB)

Opis: Izhodišča: Implementacija celovitega upravljanja kakovosti zahteva proaktivnost za uresničevanje vrednot celovitega upravljanja kakovosti, kot je izvedba ustreznega ukrepa na ustrezen način, kot tudi vzdrževanje uspešnosti nalog v potrebnem obsegu. Več rezultatov raziskav je poročalo, da celovito vodenje kakovosti pozitivno vpliva na uspešnost zdravstvenih ustanov, kar kaže, da je večja verjetnost, da bodo zdravstvene ustanove z implementiranimi sistemi kakovosti sodelovale v praksah celovitega upravljanja kakovosti v nasprotju z zdravstvenimi ustanovami, ki nimajo implementiranih sistemov kakovosti. Metode: Magistrska naloga je temeljila na pregledu literature in kvantitativni metodi dela. V namen raziskovanja je bila uporabljena kvantitativna metoda zbiranja podatkov, kot instrument je bila uporabljena anketa, s pomočjo katere je bilo ugotovljeno, kakšno je zadovoljstvo zaposlenih ob implementaciji sistema vodenja kakovosti na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Populacija v raziskavi so bili zaposleni v izbrani zdravstveni organizaciji, katerim je bil posredovan anketni vprašalnik (kvotno vzorčenje). Anketa je bila pripravljena v spletnem orodju 1ka in je bila po predhodnem soglasju izbrane zdravstvene organizacije razposlana na službene elektronske naslove zaposlenih v izbrani zdravstveni organizaciji. Rezultat ankete so bili preneseni v program SPSS, s pomočjo katerega so bili analizirani s statističnimi testi. Rezultati so prikazali grafično in tabelarno. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 76 oseb. Zaposleni, ki so sodelovali v raziskavi, so zadovoljstvo z implementacijo sistema vodenja kakovosti na primarni ravni zdravstvene dejavnosti ocenili s povprečno oceno 3,48, na petstopenjski lestvici, kar ne odraža pretiranega zadovoljstva. Anketiranci so glede na rezultate raziskave najbolj zadovoljni z dejavnikom okolja pri implementaciji sistema vodenja kakovosti. Demografski dejavniki glede na rezultate raziskave ne vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih z implementacijo sistema vodenja kakovosti na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Razprava: Raziskava zagotavlja pomembne informacije o dejavnikih, ki vplivajo na uspešnost implementacije in zadovoljstvom zaposlenih z njo. Magistrska naloga poleg samih sistemov kakovosti predstavlja dejavnike in ovire za uspeh implementacije sistemov vodenja kakovosti, ki bodo vodilnim omogočil, da usmerjajo svoja prizadevanja, čas in sredstva za doseganje najboljšega rezultata. Glede na rezultate raziskave ugotavljamo tudi, da bi morali vodje in oblikovalci politik kakovosti v zdravstvenih ustanovah več pozornosti nameniti ključni vlogi najvišjega vodstva ter zaposlenih in osebja v fazah uvajanja, izvajanja in uspeha sistemov vodenja kakovosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: primarno zdravstvo, zdravstveni dom, sistemi vodenja kakovosti, implementacija, zadovoljstvo zaposlenih.
Objavljeno: 13.03.2024; Ogledov: 134; Prenosov: 22
Celotno besedilo (2,02 MB)

Opis: V Sloveniji koncesije predstavljajo ključni način za zagotavljanje določenih zdravstvenih storitev. Gre za mehanizem, kjer se določenim zasebnim izvajalcem podeli pravica do izvajanja zdravstvenih dejavnosti, običajno na primarni ravni zdravstvenega sistema. Ta model omogoča raznolikost ponudbe zdravstvenih storitev, vendar se sooča tudi z izzivi nadzora, kakovosti storitev ter zagotavljanjem enake dostopnosti do oskrbe za vse prebivalce. V prvem delu diplomske naloge so predstavljeni ključni pojmi in opredelitve javne uprave, javne službe, zgodovina zdravstvenega sistema v Sloveniji, uvedba koncesijskega sistema, podrobneje je razložena definicija pojma koncesij. V drugem delu diplomske naloge so s pomočjo intervjuja pridobljeni podatki, s katerimi je narejen pregled in prikaz koncesij na primarni ravni zdravstvenega sistema v dolenjski regiji. Koncesionarjem je zastavljenih 19 vprašanj vezanih na njih, njihovo koncesijo in njihovo delo
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Javni sektor, javne službe, zdravstvo, koncesije, korupcija
Objavljeno: 22.04.2024; Ogledov: 55; Prenosov: 3
Celotno besedilo (904,27 KB)