Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | SLO | ENG

Naslov:IZKUŠNJE LJUDI Z NEPRILAGOJENIM SANJARJENJEM
Avtorji:Prepadnik, Nina (Avtor)
Stepišnik Perdih, Tjaša (Mentor) Več o soavtorju... Novo okno
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FUDS - Fakulteta za uporabne družbene študije
Opis:Motnja neprilagojenega sanjarjenja je še precej neraziskan in nepoznan pojav, ki pridobiva vse več pozornosti v znanstveni skupnosti, saj lahko negativno vpliva na različna področja življenja posameznikov. V zadnjih letih se je pojavilo vse več raziskav, v katerih se raziskovalci posvečajo preučevanju različni vidikov neprilagojenega sanjarjenja ter tudi značilni komorbidnosti pojava. Motnja je bila do sedaj najpogosteje raziskana v kontekstu kategorij vedenjske zasvojenosti ter disociativnih motenj. V nalogi smo na vzorcu slovenske populacije raziskali izkušnje posameznikov z motnjo neprilagojenega sanjarjenja. Kandidati za raziskavo so bili izbrani na podlagi dveh kriterijev, in sicer so morali posamezniki doseči potreben rezultat na lestvici za neprilagojeno sanjarjenje MDS-16 ter sami svoje sanjarije oceniti kot neprilagojene. Z desetimi kandidati smo izvedli individualne intervjuje v sklopu kvalitativne raziskave, kjer so posamezniki opisovali subjektivne izkušnje, vključno s sprožilci, pogostostjo, trajanjem in vsebino sanjarij, prav tako pa tudi čustvenim in kognitivnim odzivom nanje. Poskušali smo razumeti tudi posledice neprilagojenega sanjarjenja v povezavi s posameznikovim vsakodnevnim, poklicnim in akademskim delovanjem, medosebnimi odnosi ter duševnim zdravjem. Čeprav se zgodbe in doživljanje vsakega posameznika razlikujejo med sabo, je bilo nekaj skupnih točk prisotnih pri vseh intervjuvancih. Predvsem skrivanje vedenja, ker je povezano z občutkom sramu in krivde, ter večinoma občutek nemoči, ko pride do nadzora lastnega vedenja in kako močno to vpliva na življenje in slabša kakovost njihovega življenja. Neprilagojeno sanjarjenje se redko pojavlja kot samostojna motnja, ampak je pri pojavu značilna komorbidnost, kar smo ugotovili tudi v primeru naših intervjuvancev. Na podlagi odziva na našo raziskavo je postalo jasno, da v Sloveniji živi veliko ljudi, ki jim sanjarjenje predstavlja neprilagojen mehanizem za soočanje s težavami in nezadovoljstvom v življenju ter da pri tem nimajo podpore. Čeprav neprilagojeno sanjarjenje še ni priznano kot uradna diagnoza, se je v naši raziskavi jasno pokazala potreba po nadaljnjem raziskovanju ter ozaveščanju psihoterapevtov, svetovalcev in splošne javnosti o pojavu neprilagojenega sanjarjenja.
Ključne besede:sanjarjenje, neprilagojeno sanjarjenje, komorbidnost, vedenjske zasvojenosti, disociativne motnje
Leto izida:2024
VisID:25857
Število ogledov:169
Število prenosov:15
Datoteke:.pdf 6526$$Magistrska_naloga_Nina_Prepadnik_(1).pdf (1,26 MB)
 
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:EXPERIENCES OF PEOPLE WITH MALADAPTIVE DAYDREAMING
Opis:The phenomenon of maladaptive daydreaming remains largely unexplored and unknown, yet it has been garnering increasing attention within the scientific community due to its potential to adversely impact various facets of individuals' lives. In recent years, there has been a surge in research investigating the myriad aspects of maladaptive daydreaming. However, the disorder has predominantly been examined through the lenses of behavioural addiction and dissociative disorders. In our study, we delved into the experiences of individuals suffering from maladaptive daydreaming, focusing on a sample from the Slovenian population. Participants for the research were selected based on two criteria: they were required to attain a specific score on the MDS-16 scale for maladaptive daydreaming and to self-identify their daydreaming as maladaptive. We conducted individual interviews with ten participants as a part of our qualitative research, during which individuals shared their subjective experiences. This included discussing triggers, frequency, duration, and content of their daydreams, as well as their emotional and cognitive reactions to these experiences. Additionally, we sought to comprehend the repercussions of maladaptive daydreaming on individuals' daily lives, including its impact on their professional and academic performance, interpersonal relationships, and mental health. Although the stories and experiences varied from one individual to another, certain commonalities were identified across all participants. These included a tendency to conceal the behaviour due to associated feelings of shame and guilt, as well as a sense of helplessness in controlling the behaviour and its detrimental effects on their quality of life. Maladaptive daydreaming rarely manifests as a standalone disorder; it is frequently characterized by comorbidity, a pattern that was also observed among our interviewees. Despite the absence of consensus within the scientific community and the lack of official recognition for maladaptive daydreaming as a diagnosis, our research unequivocally underscores the imperative for further exploration, as well as heightened awareness and understanding of maladaptive daydreaming among psychotherapists, counsellors, and the general public.
Ključne besede:daydreaming, maladaptive daydreaming, comorbidity, behavioural addictions, dissociative disorders


Nazaj