| Naslov: | SAMOMORILNA OGROŽENOST MED IZVAJALCI ZDRAVSTVENE NEGE |
|---|
| Avtorji: | ID Šljivar, Alma (Avtor)
ID Lapanja, Aljoša (Mentor) Več o mentorju...  |
|---|
| Datoteke: |  2509$$alma_sljivar_-_diplomska_naloga_040_977_238_pdf_(3)_pdfa.pdf (854,31 KB)
MD5: EC5F22EC3E76BF31AE3012C95B64E0A2
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Diplomsko delo/naloga |
|---|
| Organizacija: | UNM FZV - Univerza v Novem mestu - Fakulteta za zdravstvene vede
|
|---|
| Opis: | Teoretična izhodišča: Samomorilnost med izvajalci zdravstvene nege predstavlja resen pro-
blem, saj so zaradi zahtevnosti poklica in stalne izpostavljenosti stresu bolj dovzetni za duševne
stiske in samomorilno vedenje. Raziskava je pomembna, ker osvetljuje tveganje za samomoril-
nost v tej ranljivi skupini in preučuje dejavnike, ki lahko povečajo ali zmanjšajo to tveganje.
Namen pregleda literature je bil preučiti samomorilno ogroženost med izvajalci zdravstvene
nege.
Metoda: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s pregledom strokovne in znanstvene litera-
ture. Iskalno strategijo smo oblikovali z uporabo ključnih besed, kot so »suicide«, »healthcare
workers« in »mental health«, ter Boolovega operatorja AND za kombinacijo izrazov. Literaturo
smo iskali v podatkovnih bazah ScienceDirect, PubMed in Google Scholar ter jo časovno ome-
jili na obdobje od leta 2013 do 2023. Za identifikacijo in selekcijo virov smo uporabili smernice
PRISMA.
Rezultati: V pregled smo vključili 15 člankov v polnem besedilu, ki so ustrezali izbranim kri-
terijem. Podatke, zbrane v oktobru 2024, smo analizirali s tehniko kodiranja in oblikovali vse-
binske kategorije, kot so stopnja samomorilne ogroženosti, dejavniki tveganja, varovalni dejav-
niki in obstoječi sistemi pomoči, kar je omogočilo jasnejšo interpretacijo rezultatov.
Razprava: Ugotovitve pregleda literature kažejo, da so izvajalci zdravstvene nege zaradi na-
rave dela izpostavljeni večjemu tveganju za samomorilnost kot splošna populacija. Kvalitativna
analiza potrjuje, da dolge izmene, čustvena izčrpanost in visoka odgovornost povečujejo tve-
ganje za duševne stiske. Razprava poudarja potrebo po dodatnih preventivnih ukrepih in pod-
pornih sistemih, ki bi pripomogli k izboljšanju duševnega zdravja in zmanjšanju samomorilno-
sti v tej ranljivi poklicni skupini. |
|---|
| Ključne besede: | samomorilnost, izvajalci zdravstvene nege, preventiva, dejavniki tveganja, duševno zdravje. |
|---|
| Leto izida: | 2024 |
|---|
| Datum objave v ReVIS: | 22.12.2024 |
|---|
| Število ogledov: | 57 |
|---|
| Število prenosov: | 1 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
