Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Glasbene aktivnosti v institucionalnem varstvu in njihov pomen na počutje oseb z demenco – stališča zaposlenih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologija
Avtorji:ID Štumberger Kukovec, Vesna (Avtor)
ID Seljak, Peter (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Kavcic, Voyko (Komentor)
Datoteke:.pdf DIP_Stumberger_Kukovec_Vesna_2024.pdf (5,92 KB)
MD5: C5F8F0559D8156F72A53F4817ECE8482
 
.pdf Stumberger_Kukovec_Vesna_dd_2024.pdf (1,60 MB)
MD5: 496D03B3600D7E9C070D11BCDE82B4ED
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:UAMEU - Univerza Alma Mater Europaea
Opis:Uvod: Zaradi pospešenega staranja se družba sooča z vedno večjim številom obolelih oseb z demenco. Demenca je bolezen, ki povzroča različne težave, kot so spremembe v kogniciji, socialne in čustvene težave, ki precej vplivajo na življenje oseb z demenco. Z diplomskim delom se poglabljamo v raziskovanje vpliva glasbene terapije in glasbenih aktivnosti na kakovost življena oseb z demenco. Metode: V okviru te raziskave smo uporabili kvalitativni pristop, kjer smo z uporabo polstrukturiranih desetih intervjujih, ki smo jih opravili z zaposlenimi v Domu upokojencev Ptuj, pridobili pomembne vpoglede v njihova stališča in izkušnje o glasbenih aktivnosti v institucionalnem varstvu, pri delu z osebami z demenco. Podatke smo analizirali z induktivnim pristopom, pri čemer smo oblikovali triindvajset kod in jih razvrstili v pet kategorij. Tako smo izpostavili ključne teme in jih povezali z vplivom glasbenih intervencij. Rezultati: Kvalitativna analiza mnenj zaposlenih v Domu upokojencev Ptuj je pokazala, da le-ti menijo, da uporaba glasbenih aktivnosti pri delu z osebami z demenco prinaša številne pozitivne učinke. Zaposleni so poročali o izboljšanju razpoloženja, kognitivnih sposobnosti, komunikacije, socialnih interakcij; osebe z demenco so na ta način tudi lažje izrazile svoja čustva. Z uporabo glasbe se je izboljšalo tudi počutje zaposlenih. Razprava in zaključek: Glasba je izpostavljena kot eden izmed pomembnejših nefarmakoloških pristopov pri delu z osebami z demenco v institucionalnem varstvu. Aktivno vključevanje zaposlenih in redna uporaba glasbenih aktivnosti pri delu z osebami z demenco ter ustrezna izobraževanja na tem področju sta ključna za učinkovito rabo le-teh. Ugotovitve kažejo, da lahko z uporabo novih metod, kot je glasbena terapija, še dodatno prispevamo k izboljšanju življenja oseb z demenco.
Ključne besede:demenca, glasbene aktivnosti, glasbena terapija, institucionalno varstvo, kakovost življenja
Kraj izida:Maribor
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:V. Štumberger Kukovec
Leto izida:2024
Leto izvedbe:2024
Št. strani:[6] f., 58 str.
PID:20.500.12556/ReVIS-11544 Novo okno
UDK:616.892.3:78(043.2)
COBISS.SI-ID:230306307 Novo okno
Datum objave v ReVIS:26.03.2025
Število ogledov:177
Število prenosov:19
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Opis:Introduction: Due to the acceleration of ageing, society is facing an increasing number of people with dementia. Dementia is a disease that causes various problems such as cognitive, social and emotional problems that have a significant impact on the lives of people with dementia. This thesis explores the impact of music therapy and music activities on the quality of life of people with dementia. Methods: In this study, we used a qualitative approach, using semi-structured interviews with ten employees of the Ptuj Retirement Home, to gain important insights into their views and experiences of music activities in institutional care and working with people with dementia. We analysed the data using an inductive approach, creating twenty-three codes and grouping them into five categories. In this way, we identified key themes and linked them to the impact of the music interventions. Results: A qualitative analysis of employees opinions at the Ptuj Retirement Home showed that they consider the use of music activities in working with people with dementia to have a number of positive effects. Employees reported improvements in mood, cognitive abilities, communication, social interactions; people with dementia also found it easier to express their emotions in this way. The use of music also improved the well-being of employees. Discussion and Conclusion: Music is highlighted as one of the most important non pharmacological approaches to working with people with dementia in institutional care. Active involvement of staff and regular use of music activities in working with people with dementia, as well as appropriate training in this area, are key to their effective use. The findings show that the use of new methods such as music therapy can further contribute to improving the lives of people with dementia.
Ključne besede:dementia, music activities, music therapy, institutional care, quality of life


Nazaj