Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Učinkovitost fizioterapevtske obravnave pri pacientih po dislokaciji glenohumeralnega sklepa
Avtorji:ID Fabčič Flis, Patricija (Avtor)
ID Bračun, Špela (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf 2444$$ucinkovitost_fizioterapevtske_obravnave_pri_pacientih_po_dislokaciji_glenohumeralnega_sklepa.pdf (553,67 KB)
MD5: 009E6C9C9606A11E6E4FDDC745152F30
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FIZIOTERAPEVTIKA - Visokošolski zavod Fizioterapevtika
Opis:Dislokacija GHS je poškodba, pri kateri gre glavica humerusa izven svojega fiziološkega položaja sklepa zaradi travmatskih ali netravmatskih vzrokov. Nastanek te poškodbe povzroči nestabilnost GHS, kar negativno vpliva na funkcionalnost in kakovost življenja posameznika. Ustrezna in celostna obravnava pacienta z dislokacijo GHS je ključnega pomena za uspešno zdravljenje, saj v nasprotnem primeru lahko vodi do kroničnih težav funkcionalnosti GHS. Diagnoza temelji na anamnezi, kliničnem pregledu in slikovnih preiskavah. Klinični pregled vključuje inspekcijo in palpacijo, oceno aktivne in pasivne gibljivosti GHS, oceno senzibilitete in mišične moči m. GHS in specifične teste za oceno nestabilnosti GHS. Ob sumu na dodatne poškodbe sklepnih in obsklepnih struktur se opravijo dodatne slikovne preiskave. Glavna težava dislokacije GHS je posledična nestabilnost sklepa, v katero je usmerjeno zdravljenje. Paciente s tovrstno poškodbo se zdravi operativno ali konzervativno, odvisno od resnosti poškodbe GHS. Rehabilitacija pacientov z dislokacijo GHS je usmerjena v ponovno vzpostavitev funkcionalnosti sklepa, predvsem v povečanje stabilnosti GHS, povečanje OG GHS in zmanjševanje intenzitete bolečine. Med FT metode in tehnike, ki se uporabljajo pri zdravljenju pacientov po dislokaciji GHS, spadajo krioterapija, TENS, laser terapija, mobilizacija GHS, stabilizacijske vaje GHS, stabilizacijske vaje GHS in trupa, nevromišične vaje in kineziotaping GHS. V diplomski nalogi smo podrobno analizirali deset raziskav. Na podlagi teh smo predstavili učinkovite FT metode in tehnike za povečanje stabilnosti GHS ter potrdili našo hipotezo, da je fizioterapevtska obravnava učinkovita pri zdravljenju pacientov po dislokaciji GHS. Skozi pregled strokovne literature smo ugotovili, da primanjkuje raziskav, ki bi se osredotočale na oblikovanje jasnih fizioterapevtskih priporočil in smernic zdravljenja v različnih časovnih obdobjih rehabilitacije pacientov po dislokaciji GHS. Tovrstne raziskave bi lahko pomembno pripomogle fizioterapevtom pri zdravljenju pacientov po dislokaciji GHS. Na podlagi ugotovitev analize raziskav smo oblikovali priporočila za fizioterapevtsko obravnavo pacientov po dislokaciji GHS. Fizioterapevtska priporočila so uporabna v vsakodnevni fizioterapevtski praksi in lahko pripomorejo k izboljšanju kliničnega in funkcionalnega izida zdravljenja pacienta po dislokaciji GHS.
Ključne besede:glenohumeralni sklep, dislokacija, zdravljenje, fizioterapija
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/ReVIS-11616 Novo okno
Datum objave v ReVIS:15.04.2025
Število ogledov:118
Število prenosov:7
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The effectiveness of physiotherapeutic treatment of patients with glenohumeral joint dislocation
Opis:Glenohumeral joint dislocation is an injury in which the humeral head dislocates from its physiological position within the joint due to traumatic or non-traumatic causes. This condition leads to GHJ instability, negatively affecting its functionality and the individual's quality of life. A holistic and appropriate approach to treating patients with GHJ dislocation is crucial for successful recovery, as improper management may result in chronic functional impairments of the joint. Diagnosis is based on anamnesis, clinical examination, and medical imaging. The clinical examination includes inspection and palpation of the joint, assessment of active and passive range of motion, evaluation of sensory function and muscle strength of the GHJ muscles, as well as specific tests to assess GHJ instability. In cases where additional damage to the joint and periarticular structures is suspected, further imaging investigations are carried out. The primary challenge of GHJ dislocation is the resulting joint instability, which is the main focus of treatment. Patients with this type of injury are treated either surgically or conservatively, depending on the severity of the injury. The rehabilitation process aims to restore joint function, primarily by improving stability, increasing its range of motion, and reducing pain intensity. Physiotherapeutic methods and techniques used in the treatment of patients following GHJ dislocation include cryotherapy, TENS, laser therapy, joint mobilization, stabilization exercises for the GHJ, stabilization exercises for both the GHJ and trunk, neuromuscular exercises, and kinesiotaping of the GHJ. We conducted a detailed analysis of ten studies in the thesis. Based on these, we presented effective physiotherapeutic methods and techniques for improving GHJ stability and confirmed our hypothesis that physiotherapeutic treatment is effective in managing patients after GHJ dislocation. Through a review of the scientific literature, we found that there is a lack of studies focusing on the development of clear physiotherapeutic recommendations and treatment guidelines for different phases of rehabilitation in patients following GHJ dislocation. Such studies could significantly contribute to physiotherapists in the management of patients recovering from GHJ dislocation. Based on the findings of the research analysis, we have formulated recommendations for the physiotherapeutic management of patients following GHJ dislocation. These physiotherapeutic recommendations are applicable in daily physiotherapy practice and may contribute to improving both the clinical and functional outcomes of treatment in patients with GHJ dislocation.
Ključne besede:glenohumeral joint, dislocation, treatment, physiotherapy


Nazaj