Naslov: | Upravljanje in urejanje vojnih grobišč v Republiki Sloveniji : magistrsko delo |
---|
Avtorji: | ID Ivanušič, Gregor (Avtor) ID Letnar Černič, Jernej (Mentor) Več o mentorju...  |
Datoteke: | FDS_2025_Gregor_Ivanusic.pdf (5,62 MB) MD5: 8A00BC85B6043AE8216B8320574FE6AC
|
---|
Jezik: | Slovenski jezik |
---|
Vrsta gradiva: | Magistrsko delo/naloga |
---|
Tipologija: | 2.09 - Magistrsko delo |
---|
Organizacija: | FDŠ - Nova Univerza - Fakulteta za državne in evropske študije
|
---|
Opis: | Vojna grobišča so pomembna mesta kolektivnega spomina in opomina na vojne ter povojno nasilje, ki je zaznamovalo različna zgodovinska obdobja. Skrb za njihovo ohranjanje ter dostojen pokop posmrtnih ostankov ni le del varovanja kulturne dediščine, temveč tudi izraz moralne in družbene odgovornosti. Predstavljajo spoštovanje do umrlih in pravico do urejenega ter pietetnega mesta pokopa žrtev. Slovenija je bila zaradi svoje geografske lege pogosto prizorišče vojaških spopadov, kar se odraža v izjemni razširjenosti vojnih grobišč. Na severnem Primorskem prevladujejo pokopališča iz prve svetovne vojne, medtem ko so grobišča druge svetovne vojne in narodnoosvobodilnega boja prisotna skoraj v vsakem kraju. Posebno poglavje predstavljajo prikrita povojna grobišča, katerih je na slovenskem ozemlju evidentiranih več kot 800. Ta se pogosto nahajajo na težko dostopnih krajih, kot so kraške jame, brezna in gozdovi, kar njihovo urejanje dodatno otežuje. Država ima dolžnost skrbeti za vojna grobišča, kar izhaja tudi iz spoštovanja ustavne pravice do človekovega dostojanstva – pravice, ki velja tudi po smrti. Vzdrževanje teh krajev presega zgodovinski vidik, saj ima pomembno vlogo v sodobni demokratični družbi ter temelji na pravnih in etičnih načelih. Upravljanje in urejanje vojnih grobišč ima tudi ključno vlogo v okviru tranzicijske pravičnosti, ki vključuje pravico do resnice, odgovornosti, sprave in trajnega miru. Gre za proces, ki omogoča prehod iz obdobja kršitev človekovih pravic v obdobje demokracije in pravne države. Upravljanje vojnih grobišč je zato eno ključnih orodij tranzicijske pravičnosti, saj prispeva k razumevanju zgodovine, družbenemu soočenju s preteklostjo in doseganju sprave. Upravljanje in urejanje vojnih grobišč je interdisciplinaren in občutljiv proces, ki zahteva strokoven, zakonit in nepristranski pristop. Za učinkovito upravljanje je ključno sodelovanje različnih strok, kot so zgodovinska, arheološka, antropološka, forenzična, pravna in družboslovna. Prav tako je pomembna vključitev javnosti, svojcev in civilne družbe, ki lahko prispevajo k večji transparentnosti in verodostojnosti procesa. Le celosten, vključujoč in spoštljiv pristop lahko zagotovi dolgoročno varstvo vojnih grobišč in krajev spomina. |
---|
Ključne besede: | grobišče, vojno grobišče, vojaško grobišče, prikrita vojna grobišča, vojaško pokopališče, žrtve vojn, tranzicijska pravičnost |
---|
Kraj izida: | Ljubljana |
---|
Kraj izvedbe: | Ljubljana |
---|
Založnik: | G. Ivanušič |
---|
Leto izida: | 2025 |
---|
Leto izvedbe: | 2025 |
---|
Št. strani: | 1 spletni vir (1 datoteka PDF (171 str.)) |
---|
PID: | 20.500.12556/ReVIS-11961  |
---|
UDK: | 316(043.2) |
---|
COBISS.SI-ID: | 242505475  |
---|
Opomba: | Mag. delo 2. stopnje bolonjskega študija;
Nasl. z nasl. zaslona;
Opis vira z dne 14. 7. 2025;
|
---|
Datum objave v ReVIS: | 15.07.2025 |
---|
Število ogledov: | 46 |
---|
Število prenosov: | 0 |
---|
Metapodatki: |  |
---|
:
|
Kopiraj citat |
---|
| | | Objavi na: |  |
---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |