Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Povezovanje igralne terapije s psihosocialnim svetovanjem pri delu z otroki : razlike, podobnosti in možnosti za izboljšanje strokovnega dela
Avtorji:ID Sonički, Dolores (Avtor)
ID Podgornik, Nevenka (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf 12013$$Magistrska_naloga_Dolores_Sonicki.pdf (1,35 MB)
MD5: C2F0F1473F6FD4FEBF5F3ED8774DB389
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FUDS - Fakulteta za uporabne družbene študije
Opis:Poklic psihosocialnega delavca je v Sloveniji razmeroma nov, pri čemer večina strokovnjakov deluje predvsem na področju svetovanja odraslim. Ko se svetovalec odloči za delo z otroki in mladostniki, se pojavijo posebni izzivi, saj je treba upoštevati razvojne značilnosti mlajše populacije ter njihove posebne potrebe. V svoji magistrski nalogi smo zato želeli raziskati, kako svetovalci in terapevti v praksi združujejo kognitivno vedenjske pristope z igralno terapijo. Slednja obsega širok nabor tehnik in različic (psihodinamsko, na otroka osredotočeno, filialno ipd.) ter dokazano podpira čustveni in socialni razvoj. V teoretičnem delu so predstavljene osnove svetovanja, poudarki pri delu z otroki in mladostniki ter vloga svetovalca, ki lahko uporablja kognitivno vedenjske in kreativne metode. Poseben poudarek smo namenili preglednemu orisu igralne terapije in vprašanju, kako se njena načela lahko uspešno prenesejo v psihosocialno svetovalno delo. Raziskovali smo razlike, podobnosti ter možnosti za izboljšane na njihovem področju dela. Empirični del vključuje opredelitev raziskovalnega problema, namen in cilje raziskave ter uporabljene metode in instrumente. V okviru kvalitativnih intervjujev smo se pogovarjali tako s psihosocialnimi svetovalci kot z različnimi terapevti, da bi pridobili čim širši vpogled. Rezultati kažejo, da se igralna terapija in psihosocialno svetovanje medsebojno dopolnjujeta, saj kombiniran pristop olajša razumevanje otrokovega vedenja in okrepi čustveno podporo. Ob tem se poudarja ključen pomen kompetentnosti strokovnjakov, stalnega usposabljanja in zagotavljanja ustreznih pogojev za delo. Med najpomembnejšimi izzivi ostajajo pomanjkanje supervizije ter šibkejše povezovanje strokovnjakov, kar otežuje optimalno integracijo obeh pristopov.
Ključne besede:svetovanje, terapija, psihosocialno svetovanje, igralna terapija, integracija, otroci, magistrske naloge
Kraj izida:Rače
Kraj izvedbe:Rače
Založnik:D. Sonički
Leto izida:2025
Leto izvedbe:2025
Št. strani:64 str., [30] str. pril.
PID:20.500.12556/ReVIS-12165-409f9154-1446-df20-7f69-6b37fd38a0c8 Novo okno
UDK:159.9
COBISS.SI-ID:248005891 Novo okno
Opomba:Študijski program Psihosocialna pomoč;
Datum objave v ReVIS:11.09.2025
Število ogledov:87
Število prenosov:2
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Opis:The profession of psychosocial counselor is relatively new in Slovenia, with most professionals primarily working in adult counseling. When a counselor decides to work with children and adolescents, specific challenges arise, as practitioners must take into account the developmental characteristics of younger populations and their unique needs. In our master’s thesis, we sought to investigate how counselors and therapists combine cognitive-behavioral approaches with play therapy in practice. The latter encompasses a broad range of techniques and variations (psychodynamic, child-centered, filial, etc.) and has been shown to support emotional and social development. The theoretical part presents the fundamentals of counseling, emphasizes key considerations when working with children and adolescents, and examines the role of the counselor, who may employ both cognitive-behavioral and creative methods. Special attention is given to an overview of play therapy and to exploring how its principles can be effectively transferred to psychosocial counseling. The empirical section defines the research problem along with the aims and objectives of the study, while also describing the methods and instruments used. We conducted qualitative interviews with both psychosocial counselors and different types of therapists, allowing for a broader perspective. The results indicate that play therapy and psychosocial counseling are complementary, as a combined approach facilitates understanding of children’s behavior and provides stronger emotional support. At the same time, the findings underscore the importance of practitioner competence, ongoing professional development, and suitable work conditions. Among the greatest challenges are the lack of supervision and insufficient interprofessional collaboration, which hinder the optimal integration of both approaches.


Nazaj