Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Odnos strokovnih delavcev do uporabe pogovorne umetne inteligence v psihosocialnem svetovanju
Avtorji:ID ŽIBRET BOŽIČ, ALJA (Avtor)
ID Lamut, Urša (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Karajić, Emil (Komentor)
Datoteke:.pdf 13944$$zakljucno_delo.pdf (5,97 MB)
MD5: 8B658D0A83012BAAC8082410F4847533
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FUDS - Fakulteta za uporabne družbene študije
Opis:Pogovorna umetna inteligenca (PUI) je ena izmed najhitreje razvijajočih se tehnologij, ki temelji na sposobnosti umetne inteligence za ustvarjanje naravnega, človeku podobnega jezika v obliki dialoga. Njena raba se širi tudi na področje psihosocialnega zdravja, kjer se pojavlja kot potencialno orodje v podpornih procesih, informiranju in samopomoči. Kljub temu pa uporaba PUI v psihosocialnem svetovanju odpira številna vprašanja, zlasti glede varnosti, etike in vpliva na terapevtski odnos. V empiričnem delu s kvalitativno analizo raziskujemo, kakšen je odnos strokovnih delavcev do uporabe PUI v psihosocialnem svetovanju. Aktualnost teme izhaja iz hitro rastoče prisotnosti tehnologije na omenjenem področju in pomanjkanja raziskav v slovenskem prostoru. Pri tem nas zanimajo področja sprejemanja in poznavanja same tehnologije, zaznane prednosti in pomanjkljivosti, etična vprašanja strokovnih delavcev, možnosti integracije ter oblikovanje smernic in varnostnih mehanizmov za implementacijo le-te na slovenski trg. Podatki v raziskavi so pridobljeni iz primarnih in sekundarnih virov ter z delno strukturiranim intervjujem. Rezultati kažejo, da je poznavanje in sprejemanje PUI s strani strokovnih delavcev raznoliko, kjer prevladujeta osnovno poznavanje tehnologije in previden odnos. Večinoma jo prepoznavajo kot dopolnilno orodje, primerno za psihoedukacijo, podporo med srečanji in lažje oblike samopomoči, ob tem pa opozarjajo na njene omejitve. Ključni pomisleki se nanašajo na nezmožnost vzpostavljanja pristnega odnosa, etična tveganja, varnost, odgovornost in zlorabo. Zaključujemo, da je za smiselno vključevanje PUI v psihosocialno svetovanje nujen premišljen, človeku usrediščen pristop, ki ohranja temeljne vrednote človeškega stika in strokovne odgovornosti s potrebo po primernem nadzoru, jasnih standardih in usposabljanju uporabnikov in svetovalcev za uporabo PUI. Naše ugotovitve bodo pripomogle k boljšemu razumevanju PUI, njenih prednosti in omejitev kot tudi k možnostim za širšo in bolj etično varno integracijo.
Ključne besede:PUI, klepetalni roboti, strokovni delavci, psihosocialno svetovanje, terapevtski odnos, integracija, etika
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/ReVIS-12430 Novo okno
Datum objave v ReVIS:15.10.2025
Število ogledov:77
Število prenosov:1
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Attitudes of Professional Workers towards the use of Conversational Artificial Intelligence in Psychosocial Counselling
Opis:Conversational artificial intelligence (CAI) is one of the fastest developing technologies, based on the ability of AI to generate natural, human-like language in the form of dialogue. Its use is expanding into the field of psychosocial care, where it is emerging as a potential tool in support processes, information provision, and self-help. However, the use of CAI in psychosocial counselling raises numerous concerns, particularly in relation to safety, ethics, and the impact on the therapeutic relationship. In the empirical part of this thesis, we use qualitative analysis to explore how professional workers perceive the use of CAI in psychosocial support. The relevance of the topic stems from the rapid growth of technology in this field and the lack of existing research in the Slovenian context. We focus on professionals’ familiarity with acceptance of CAI, perceived advantages and shortcomings, ethical concerns, possibilities for integration, and the development of guidelines and safety mechanisms for responsible implementation. Data were gathered through primary and secondary sources and semi-structured interviews. The results show diverse levels of knowledge and acceptance among professionals, with a general trend toward basic familiarity and a cautious stance. Most see CAI as a complementary tool, suitable for psychoeducation, support between sessions, and mild forms of self-help, while simultaneously highlighting its limitations. Key concerns include the inability to establish authentic human connection, ethical risks, safety, accountability, and potential misuse. We conclude that successful integration of CAI into psychosocial counselling requires a deliberate, human-centred approach that preserves core values of human connection and professional responsibility. This includes clear standards, expert supervision, and targeted training for both users and counsellors. Our findings contribute to a deeper understanding of CAI, its potential benefits and limitations, and support ethically grounded implementation in the Slovenian context.
Ključne besede:CAI, chatbots, professional workers, psychosocial counselling, therapeutic relationship, integration, ethics


Nazaj