Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Paliativna oskrba onkološkega bolnika v zadnjih dneh življenja
Avtorji:ID Gojić, Tanja (Avtor)
ID Kožuh, Maja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf DIP_Gojic_Tanja_2025.pdf (1,90 MB)
MD5: CA495C61B66409FE7E7D19D089699DB2
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:UNM FZV - Univerza v Novem mestu - Fakulteta za zdravstvene vede
Opis:Teoretična izhodišča: Potrebe po paliativni oskrbi onkološkega bolnika iz leta v leto naraščajo, ne samo v tujini, temveč tudi v Sloveniji. Gre za celostno obravnavo bolnikov, ki se osredotoča na lajšanje trpljenja in izboljšanje kakovosti življenja. Glavni cilji paliativne oskrbe so obvladovanje simptomov (bolečina, težave z dihanjem, izguba teka, utrujenost, slabost, bruhanje) ter zagotavljanje fizičnih, psihičnih, socialnih in duhovnih potreb. Ključno vlogo ima tudi medicinska sestra, ki bolnikom nudi udobje, dostojanstvo in podporo. Komunikacija z bolnikom in njegovimi svojci je bistvena za razumevanje njihovih želja, potreb in pričakovanj glede konca življenja. Pomembna je tudi skrb za svojce, ki pogosto potrebujejo podporo pri spopadanju z izgubo in tudi ob času žalovanja. Paliativna oskrba ne pomeni le konca zdravljenja, temveč tudi aktivno podporo pri dostojanstvenem slovesu od življenja. Namen raziskave je bil proučiti paliativno oskrbo onkološkega bolnika v zadnjih dneh življenja. Metoda: Raziskava je kvalitativne narave. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni in sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko poglobljenega intervjuja. Raziskava je potekala v mesecu juliju. V intervjuje smo vključili šest oseb. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo šest intervjuvancev, od tega štiri osebe ženskega spola in dve osebi moškega spola. Najmlajša intervjuvanka je bila stara 31 let, najstarejša pa 59 let. Med moškimi je bil najmlajši star 25 let, najstarejši pa 53 let. Vsi intervjuvanci so po izobrazbi diplomirane medicinske sestre oziroma diplomirani zdravstveni tehniki. Razprava: Vsem intervjuvancem je vloga medicinske sestre v paliativni oskrbi onkološkega bolnika v zadnjih dneh življenja zelo pomembna. Opravljajo identične naloge, kot so lajšanje bolečine ter drugih simptomov. Najpogosteje prepoznajo simptome, kot so bolečina, težave z dihanjem, utrujenost, izguba teka in zaspanost. Poleg fizičnih simptomov prepoznajo tudi psihične simptome, kot so strah, tesnobnost, nemir, vznemirjenost in zmedenost. Simptome najpogosteje obvladujejo z zdravili. Vse potrebe (fizične, psihične, socialne, duhovne) onkološkega bolnika v zadnjih dneh življenja so pomembne in nobena se ne sme zanemariti. Svojci so zelo pogosto vključeni v proces paliativne oskrbe onkološkega bolnika v zadnjih dneh življenja. Nudijo jim podporo, ki vključuje komunikacijo ter redno informiranje bolnikovega zdravstvenega stanja. Večina intervjuvancev ni znala primerjati kakovosti paliativne oskrbe na domu in v zdravstvenih ustanovah. Po njihovem mnenju imajo paliativne oskrbe na domu in v zdravstvenih ustanovah prednosti kot tudi slabosti. Izobraževanja na temo paliativne oskrbe onkološkega bolnika v zadnjih dneh življenja v domu starejših občanov Ljubljana Vič ? Rudnik so redka.
Ključne besede:paliativna oskrba, onkološki bolnik, medicinska sestra, bolečina, umiranje.
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/ReVIS-12550 Novo okno
Datum objave v ReVIS:09.11.2025
Število ogledov:186
Število prenosov:6
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Palliative care for an oncology patient in the final days of life
Opis:Theoretical background: The need for palliative care for oncological patients is increasing year by year, not only abroad but also in Slovenia. It is a comprehensive treatment of patients that focuses on alleviating suffering and improving the quality of life. The main goals of palliative care are to manage symptoms (pain, breathing difficulties, loss of appetite, fatigue, nausea, vomiting) and to meet physical, psychological, social, and spiritual needs. Nurse also plays a key role in providing comfort, dignity, and support to patients. Communication with the patient and their family is essential for understanding their wishes, needs, and expectations regarding the end of life. It is also important to care for family members, who often need support in dealing with loss and during the grieving process. Palliative care does not only mean the end of treatment, but also active support in a dignified farewell to life. The purpose of the research was to study the palliative care of oncological patients in their last days of life. Method: The research is qualitative in nature. The descriptive method was used. Primary and secondary sources were collected, analyzed, and synthesized for the purpose of empirical work. Primary data for analysis were obtained using in-depth interviews. The research was conducted in July. Six people were included in the interview. Results: Six respondents participated in the survey, four female and two male. The youngest interviewee is 31 years old, and the oldest is 59 years old. Among the men, the youngest is 25 years old, and the oldest is 53 years old. All interviewees are either registered nurses or licensed health technicians. Discussion: The role of the nurse in the palliative care of an oncology patient in the last days of life is very important to all interviewees. They perform identical tasks such as pain relief and other symptoms. Most often, they recognize symptoms such as pain, difficult breathing, fatigue, loss of appetite, and drowsiness. In addition to physical symptoms, they also recognize psychological symptoms such as fear, anxiety, restlessness, agitation, and confusion. Symptoms are most often managed with medication. All needs (physical, psychological, social, spiritual) of an oncology patient in the last days of his life are important, and none should be neglected. Family members are very often involved in the process of palliative care of an oncology patient in the last days of his life. They provide support, which includes communication and regular updates on the patient's health status. Most interviewees were unable to compare the quality of palliative care at home and in healthcare institutions. They believe that palliative care at home and in healthcare institutions has both advantages and disadvantages. Training on the topic of palliative care for oncological patients in their final days is rare at the Ljubljana Vič ‒ Rudnik retirement home.
Ključne besede:palliative care, oncology patient, nurse, pain, dying.


Nazaj