| Title: | Preventivne strategije za poškodbe gležnja pri košarkarjih |
|---|
| Authors: | ID Hlebec, Maša (Author) ID Bračun, Špela (Mentor) More about this mentor...  |
| Files: | 2630$$masa_hlebec_pdfa.pdf (738,67 KB) MD5: D575319508CD027A84354B81C3F2B11F
|
|---|
| Language: | Slovenian |
|---|
| Work type: | Bachelor thesis/paper |
|---|
| Organization: | FIZIOTERAPEVTIKA - PHYSIOTHERAPEUTICA
|
|---|
| Abstract: | Gleženj povezuje spodnji del noge s stopalom in med hojo omogoča stabilno gibanje ter prenos sil. Obraba sklepa razen ob predhodnih poškodbah ni pogosta. Sklepu omogočajo stabilnost dinamični in pasivni stabilizatorji. Košarko uvrščamo med športe z najvišjo incidenco poškodb gležnja, kjer prevladujejo zvini. Najpogosteje pride do lateralnega zvina, sledita mu visoki in medialni zvin gležnja. Glede na poškodbo ligamentov zvin uvrstimo v eno izmed treh stopenj. Od stopnje in mehanizma poškodbe, ki je v košarki največkrat pristanek ali sprememba smeri, je odvisen potek celostne fizioterapevtske obravnave. Klinično diagnozo zvina gležnja postavimo s pomočjo temeljitega pregleda, ki vključuje anamnezo, inspekcijo, palpacijo, testiranje gibljivosti in mišične moči ter specifične teste. Ottawa pravila uporabimo za odločitev o radiološki diagnostiki, s katero potrdimo ali izključimo morebitne zlome. Cilj fizioterapevtske obravnave je zmanjšati bolečino in oteklino, zaščititi poškodovano tkivo pred nadaljnjimi poškodbami, pospešiti celjenje z optimalnim obremenjevanjem, izboljšati gibljivost, predvsem dorzalno fleksijo in funkcijo sklepa, ter preprečiti ponovne poškodbe. Preventivo lahko dosežemo z vajami za moč, ustreznim ogrevanjem, živčno-mišično vadbo in s pomočjo stabilizacijskih pripomočkov. Pred povratkom igralca v trenažni proces je pomembno, da opravimo funkcionalne teste, saj omogočajo celostno presojo o stabilnosti, moči in ravnotežju gležnja. Na podlagi analize raziskav smo ugotovili, da so pri preventivi poškodb gležnja košarkarja najučinkovitejši večkomponentni vadbeni programi, ki vključujejo vaje za ravnotežje, moč, agilnost, pliometrijo in propriocepcijo. Živčno-mišično ogrevanje ter stabilizacijski treningi po skoku zmanjšajo pojavnost zvinov in izboljšajo funkcijo gležnja. Suho iglanje kot dopolnilna metoda pozitivno vpliva na mišično aktivacijo, vendar je učinek kratkoročen. Pasivnih metod lepljenja z neelastičnim trakom kot samostojne preventive ne priporočamo. Ključni so strukturirani, progresivni in individualno prilagojeni programi, ki celostno izboljšajo telesno zmogljivost in zmanjšajo tveganje za poškodbe. |
|---|
| Keywords: | Fizioterapija, poškodbe gležnja, košarka, preventiva. |
|---|
| Year of publishing: | 2025 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/ReVIS-12600  |
|---|
| Publication date in ReVIS: | 25.11.2025 |
|---|
| Views: | 28 |
|---|
| Downloads: | 0 |
|---|
| Metadata: |  |
|---|
|
:
|
Copy citation |
|---|
| | | | Share: |  |
|---|
Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click
on the title to get all document metadata. |