Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Ključni mejniki v procesu mednarodnega priznanja Slovenije : magistrsko delo
Avtorji:ID Tomašič, Boris (Avtor)
ID Rupel, Dimitrij (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf RAZ_Tomasic_Boris_i2019.pdf (1,47 MB)
MD5: 2B30E49A39A5E6394C8949C5E0E5AB0F
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FDŠ - Nova Univerza - Fakulteta za državne in evropske študije
Opis:S priznanjem mednarodne skupnosti nova država pridobi status suverene države. Odločitev za slovensko samostojnost se je začela uresničevati, ko je slovenski parlament sprejel ustrezno listino in s tem stopil na pot mednarodnega priznanja. To obdobje ni bilo dolgo, bilo pa je eno izmed najpomembnejših v procesu slovenskega osamosvajanja. Že septembra leta 1991 so bili vzpostavljeni diplomatski odnosi z Estonijo, Latvijo in Litvo, element državnosti pa je slovenska država pridobila 19. decembra 1991 s priznanjem Nemčije, Islandije in Švedske, torej s priznanjem drugih suverenih držav, članic OZN. Slovenski osamosvojitvi in njenemu mednarodnemu priznanju so nasprotovale velike sile kot ZDA, Italija in Francija, ki so hotele, da Slovenija ostane v okviru Jugoslavije. Slovenija se je na poti samostojnega odločanja in mednarodnega priznanja na eni strani ukvarjala z jugoslovansko krizo, z izgubo jugoslovanskega trga, vojnimi spopadi na Balkanu in z nasprotovanjem velikih mednarodnih sil, na drugi strani pa je naletela na nasprotovanje in neodobravanje nekaterih članov komunistične stranke, med drugimi Milana Kučana in Cirila Ribičiča, ki so se zavzemali za ohranitev takratne Jugoslavije. Istočasno je slovensko mednarodno priznanje predstavljalo velik problem zaradi dejavnikov v mednarodnem političnem okolju, ki so vključevali padec berlinskega zidu in razpad Sovjetske zveze. Vrhunec slovenskega osamosvajanja je bil 7. april 1992 s priznanjem ZDA in članstvom Slovenije v Združene narode maja istega leta. Republika Slovenija je na podlagi teh priznanj imela možnost vključevanja v zunanjepolitični sistem in možnost vzpostavitev diplomatskih predstavništev po svetu.
Kraj izida:Kranj
Kraj izvedbe:Kranj
Založnik:[B. Tomašič]
Leto izida:2019
Leto izvedbe:2019
Št. strani:IX, 126 str.
PID:20.500.12556/ReVIS-6119 Novo okno
UDK:341(497.4)(043.2)
COBISS.SI-ID:2048022244 Novo okno
Opomba:Mag. delo 2. stopnje bolonjskega študija; Nasl. z nasl. zaslona; Opis vira z dne 4. 11. 2019;
Datum objave v ReVIS:06.11.2019
Število ogledov:2411
Število prenosov:223
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Opis:A new country gains the status of a sovereign state by diplomatic recognition of the international community. Route towards the Slovenian independence began with the adoption of the appropriate document by the Slovenian Parliament, which was the first step on the path towards international recognition and although it did not take much time, it was one of the most important steps taken towards the Slovenian independence. Already in September 1991, Slovenia established diplomatic relations with Estonia, Latvia, and Lithuania, however it only gained statehood status on December 18, 1991 when Germany, Iceland, and Sweden - sovereign countries and members of the UN - diplomatically recognized Slovenia. Interestingly, some of at-the-time the biggest international players such as the United States of America, Italy, and France, opposed the Slovenian independence and pushed for Slovenia to remain part of Yugoslavia. On the way to its independence and international recognition, Slovenia was not only dealing with the Yugoslav crisis, loss of the Yugoslav market, the Balkan war and disapproval from the big international players, but also with the dissatisfaction and hostility from the "transformed" communist leaders such as Milan Kučan and Ciril Ribičič, whose goal was to prevent the collapse of Yugoslavia and preserve the old regime. Moreover, international recognition of Slovenia presented a major problem due to the factors taking place in the international political environment at the time, which included the fall of the Berlin Wall and the collapse of the Soviet Union. The highlight of Slovenia's independence movement was the recognition from the United States of America on April 7, 1992, and Slovenia's membership in the United Nations in May 1992. Based on these recognitions, the Republic of Slovenia had the opportunity to establish a foreign policy system as well as diplomatic representations around the world.
Ključne besede:Mednarodno pravo


Nazaj