Izpis gradiva

A+ | A- | SLO | ENG

Naslov: Učinkovitost fizioterapevtske obravnave pri iliotibialnem sindromu Avtorji: Mirt, Mihael (Avtor) Omejec, Gregor (Mentor) Več o soavtorju... Jezik: Slovenski jezik Vrsta gradiva: Diplomsko delo/naloga Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo Organizacija: FIZIOTERAPEVTIKA - Visokošolski zavod Fizioterapevtika Opis: Sindrom iliotibialnega trakta (SITT) je ena izmed najpogostejših patologij kolenskega sklepa, ki se največkrat pojavi predvsem pri tekačih in kolesarjih. Dejavniki tveganja so lahko anatomsko pogojeni, kot sta različna dolžina spodnjih udov ali prekomeren genum varum. Zunanji dejavniki pa so največkrat tek po hribu navzdol, neprimerna podlaga za tek ali prehitro povečanje frekvence ali razdalje teka. Sindrom ITT lahko prepoznamo kot oteklino in ostro bolečino na distalnem delu femurja, med lateralnim epikondilom femurja in Gerdyjevim tuberclom. Bolečina se najpogosteje pojavi po končani aktivnosti, ki vključuje ponavljajoče se fleksije in ekstenzije kolena, kot sta tek in kolesarjenje. Za potrditev sindroma so potrebni natančni diagnostični postopki. Najprej moramo opraviti anamnezo, nato sledi klinični pregled in za tem še slikovna diagnostika (MR, UZ, RTG). Zdravljenje sindroma ITT je skoraj v vseh primerih konzervativno ter v redkih primerih operativno. Namen diplomske naloge je pregled literature o učinkovitosti fizioterapevtskih metod in tehnik pri obravnavi pacienta s sindromom ITT, cilj pa je na podlagi pregleda izdelati priporočila in smernice za učinkovito fizioterapevtsko obravnavo. Zastavili smo si hipotezo, da obstajajo zanesljivi dokazi o učinkovitosti fizioterapevtskih metod in tehnik. V našo diplomsko nalogo smo na koncu vključili 18 visokokakovostnih raziskav. Na podlagi naših rezultato smo hipotezo tudi potrdili. V akutni fazi sindroma ITT zato priporočamo počitek od dejavnosti, ki slabša simptome, hlajenje z ledom ali jemanje nesteroidnih protivnetnih zdravil za pomiritev vnetja in bolečine. V subakutni fazi je cilj fizioterapevtske obravnave sprostitev miofascialnih restrikcij in korekcija biomehanskih odstopanj, zato svetujemo izvajanje manualne terapije, sproščanje trigger točk, terapijo z radialnimi udarnimi valovi in dry needling terapijo. Vse omenjene vrste terapij dokazano učinkujejo pri zdravljenju sindroma ITT. Zatem sledi faza krepitve, kjer priporočamo izvajanje kinezioterapije. Poudarek naj bo pri izboljšanju moči abduktorjev kolka in pravilni izvedbi vseh vaj. Zadnja faza je vrnitev k teku, kjer priporočamo postopno dodajanje frekvence in dolžine teka. Ključne besede: iliotibialni trakt, sindrom iliotibialnega trakta, učinkovitost, fizioterapija. Leto izida: 2023 VisID: 3669 COBISS_ID: 169072387  Število ogledov: 514 Število prenosov: 82 Datoteke:  1767$$diploma_mihael_mirt_lektorirano_zadnja_verzija_pdf_(1).pdf (3,01 MB)   Metapodatki:

Skupna ocena: (0 glasov) Vaša ocena: Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	The effectivness of physiotherapeutic treatment in iliotibial band syndrome
Opis:	Iliotibial tract syndrome (SITT) is one of the most common pathologies of the knee joint, occurring mainly in runners and cyclists. Risk factors can be anatomical, such as different lengths of the lower limbs or excessive genum varum. External factors include running downhill, unsuitable running surfaces, or increasing the frequency or distance of running too quickly. ITT syndrome can be recognised as swelling and sharp pain in the distal part of the femur, between the lateral femoral epicondyle and Gerdy's tubercle. Pain most often occurs after an activity involving repetitive flexion and extension of the knee, such as running and cycling. Detailed diagnostic procedures are needed to confirm the syndrome. First we need to take a medical history, followed by a clinical examination and then imaging (MRI, ultrasound, X-ray). Treatment of ITT syndrome is conservative in almost all cases and surgical in a few cases. The aim of this thesis is to review the literature on the effectiveness of physiotherapy methods and techniques in the management of patients with ITT syndrome and to provide recommendations and guidelines for effective physiotherapy management. We hypothesised that there is reliable evidence that physiotherapy methods and techniques are effective. In the end, we included 18 high-quality studies in our thesis. Based on our results, we confirmed our hypothesis. In the acute phase of ITT syndrome, we therefore recommend rest from activities that worsen symptoms, cooling with ice or taking NSAIDs to calm inflammation and pain. In the sub-acute phase, the aim of physiotherapy is to release myofascial restrictions and correct biomechanical abnormalities. We therefore recommend manual therapy, trigger point release, radial shock wave therapy and dry needling therapy. All of these therapies have been shown to be effective in treating ITT syndrome. This is followed by a strengthening phase, where we recommend kinesiotherapy. The emphasis should be on improving the strength of the hip abductors and performing all exercises correctly. The last phase is a return to running, where we recommend gradually adding frequency and length.
Ključne besede:	iliotibial tract, iliotibial tract syndrome, effectiveness, physiotherapy.

Nazaj