| Naslov: | Avtohtonost kot kriterij za status »narodne manjšine« in upravičenost do manjšinskih pravic |
|---|
| Avtorji: | Čadraki, Armend (Avtor)
Petrič, Ernest (Mentor) Več o soavtorju...  |
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Magistrsko delo/naloga |
|---|
| Tipologija: | 2.09 - Magistrsko delo |
|---|
| Organizacija: | EVRO-PF - Nova Univerza - Evropska pravna fakulteta |
|---|
| Opis: | Po katastrofalnih posledicah 2. svetovne vojne si je mednarodna skupnost postavila cilj zagotoviti mir in preprečiti, da bi se vsesplošna morija ponovila v prihodnosti. Velika teža je bila dana človekovim pravicam in v sklopu tega tudi pravicam narodnih manjšin. Po novem razmejevanju držav je namreč veliko skupin evropskega prebivalstva prešlo pod suverenost različnih držav. Tako je bilo pravo manjšin v prvi vrsti namenjeno ohranitvi novih državnih meja. To je poskušalo doseči tako, da je zagotavljalo minimalni katalog manjšinskih pravic, ki naj bi preprečeval konflikte med narodnimi manjšinami in večinskim prebivalstvom držav. Ta katalog minimalnih pravic je bil namenjen zaščiti zgodovinskih oziroma avtohtonih narodnih manjšin. Zaradi različnih pojavnih oblik manjšin in različnih interesov držav je bilo težko sprejemati kakršnekoli jasne, pravno zadovoljive definicije, ki bi jasno označevale subjekte oziroma nosilce teh pravic. Kljub vsemu pa je mednarodna skupnost prišla do neke splošne definicije, ki je bila vsaj na načelni ravni nekako najbolj sprejemljiva. Nemčija je podala predlog, da bi morale biti narodne manjšine opredeljene kot ločene in drugačne skupine prebivalstva, ki so jasno definirane in avtohtone. Pri tem je izrazito pomembna vpeljava elementa avtohtonosti. Za subjekte manjšinskih pravic je namreč ravno element avtohtonosti tisti, od katerega je v večini primerov odvisno njihovo uživanje manjšinskih pravic. V zadnjih letih so vse glasnejše tudi zahteve po priznanju novodobnih manjšin, nastajajo pa tudi nekatere drugačne ideje, ki nasprotujejo stari ureditvi mednarodnega normativnega sistema. Z deskriptivno, analitično in metodo kompilacije bomo poskušali razjasniti pojem narodna manjšina in manjšinske pravice, v tem kontekstu bomo nato poskušali pojasniti pojem avtohtonost, za kar bomo uporabili metodo deskripcije ter metodo komparacije. Na koncu bomo s pomočjo induktivno deduktivne in analitične metode poskušali priti do ugotovitve, ali je res element avtohtonosti tisti, ki je pri manjšinski problematiki najpomembnejši, oziroma ali so avtohtone manjšine upravičeno tiste, ki jim je za ohranjanje mednarodnega miru potrebno posvečati največjo pozornost. Ugotovitve bodo pripomogle k boljšemu razumevanju pomembnosti zaščite narodnih manjšin ne le z vidika človekovih pravic, ampak tudi z vidika ohranjanja mednarodnega miru. Poleg tega ugotovitve v tem delu odpirajo vprašanja o učinkovitosti mednarodnega prava, pri čemer nakazujejo smernice za njegov nadaljnji razvoj. |
|---|
| Ključne besede: | narodne manjšine, avtohtonost, manjšinske pravice, tradicionalne manjšine, novodobne manjšine |
|---|
| Leto izida: | 2023 |
|---|
| Založnik: | [A. Čadraki] |
|---|
| Izvor: | Ljubljana |
|---|
| UDK: | 34(043.2) |
|---|
| COBISS_ID: | 162541571 |
|---|
| Opomba: | Mag. delo 2. stopnje bolonjskega študija;
Nasl. z nasl. zaslona;
Opis vira z dne 29. 8. 2023;
|
|---|
| Število ogledov: | 367 |
|---|
| Število prenosov: | 37 |
|---|
| Datoteke: |  RAZ_Cadraki_Armend_i2023.pdf (1,15 MB)
|
|---|
| | | Metapodatki: |     |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |