Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | SLO | ENG

Naslov:Čebelarstvo kot del slovenske identitete?
Avtorji:Škvorc, Ester Nives (Avtor)
Valentinčič, Dejan (Mentor) Več o soavtorju... Novo okno
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FUDS - Fakulteta za uporabne družbene študije
Opis:Čebele igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju človeške populacije pri življenju. Pereče vprašanje, ki se glasi, je: ali se Slovenci lahko z razlogom ponašamo s čebelarstvom kot delom naše identitete? Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo na kratko opisali pojma identiteta in nacionalna identiteta ter predstavili čebele nasploh, zgodovino čebel na slovenskem ozemlju, panjske končnice, Antona Janšo, Kranjsko sivko, Čebelarsko zvezo Slovenije, Svetovni dan čebel, slovenski zajtrk, Čebelarski muzej v Radovljici, apiturizem in čebelarstvo v Sloveniji na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine. Tukaj smo dodali še razne zanimivosti o čebelah. Pri empiričnem delu smo za raziskovanje uporabili intervju in anketni vprašalnik. Pri raziskovanju smo se osredotočili na zgodovino čebelarjenja na slovenskem ozemlju ter s tem povezane dejavnike, ki čebelarstvo opredeljujejo kot slovensko identiteto. Najprej smo izpeljali tri pilotne intervjuje s tremi čebelarji in na podlagi njihovih odgovorov sestavili in opravili anketni vprašalnik, ki je ključni dejavnik raziskovanja. K interpretaciji anket smo dodali še nekaj najbolj relevantnih stališč iz intervjujev, saj se nam je zdelo, da bi to obogatilo rezultate in bi odgovori iz intervjujev opisno prikazali, zakaj so določeni kvalitativni rezultati takšni, kot so. V sklepu smo povzeli pridobljene rezultate in interpretacije, ki so podprli tri zastavljene hipoteze. Z razčlenitvijo slovenske čebelarske zgodovine in odgovori na intervjuje ter analizo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da je Anton Janša imel največji vpliv na celotno slovensko in svetovno čebelarjenje. Svetovno znana je tudi Kranjska sivka, kot druga najpogostejša pasma na svetu. Slovenija se ponaša še z izumom Svetovnega dneva čebel in Tradicionalnim slovenskim zajtrkom.
Ključne besede:identiteta, čebelarstvo med Slovenci, Anton Janša, Kranjska sivka, Svetovni dan čebel, Tradicionalni slovenski zajtrk, apiturizem
Leto izida:2023
VisID:24398
Število ogledov:271
Število prenosov:6
Datoteke:.pdf 3985$$3618zakljucno_delo-Skvorc.pdf (1,64 MB)
 
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Beekeeping as part of slovenian identity?
Opis:Bees play an important role in keeping the human population alive. The real question is if Slovenians can be proud of beekeeping as part of our identity. The Master's thesis consists of a theoretical and an empirical part. In the theoretical part, we briefly describe the concepts of identity and national identity and present bees in general, the history of bees on Slovenian territory, painted beehive panels ("panjske končnice"), Anton Janša, the Carniolan honey bee, the Slovenian Beekeepers' Association, the World Bee Day, the Slovenian breakfast, the beekeeping museum in Radovljica, apiturism, and beekeeping in Slovenia on the UNESCO list of Intangible Cultural Heritage. Here we have added various interesting facts about bees. In the empirical part, we used the interview and the questionnaire. The research focused on the history of beekeeping on Slovenian territory and the related factors that define beekeeping as a Slovenian identity. First, we conducted three pilot interviews with three beekeepers. Based on their answers, we designed and administered a questionnaire, a key factor in the research. We supplemented the questionnaire interpretation with some of the interviews' most relevant points of view. We felt it would enrich the results and that the interview answers would provide a descriptive account of why certain qualitative results are the way they are. In conclusion, we summarized the results and interpretations that supported our three hypotheses. By analyzing Slovenian beekeeping history, interview responses, and the questionnaire, we have found that Anton Janša has had the greatest impact on the entire Slovenian and global beekeeping. The Carniolan honey bee is also world-famous as the second most common breed worldwide. Slovenia is also proud of the invention of World Bee Day and the Traditional Slovenian Breakfast.
Ključne besede:identity, beekeeping among Slovenians, Anton Janša, Carniolan honey bee, World Bee Day, traditional Slovenian breakfast, apiturism


Nazaj