1. Vloga korporativne varnosti v procesu združevanja dveh bankBarbara Dobovičnik Černec, 2018 Opis: Slovenski bančni prostor je močno občutil in še vedno doživlja spremembe, ki jih je s seboj prinesla gospodarska in finančna kriza. Te spremembe se kažejo v pojavu globalizacije, povezovanju finančnih družb, razvoju novih finančnih instrumentov, naraščajoči odvisnosti od informacijske tehnologije ter nastanku in porastu tveganj. Vse to ima močan vpliv na dejavnost bank. In če je središče našega razmišljanja usmerjeno na področje korporativnega upravljanja in korporativne varnosti, je treba poudariti, kako pomembno je biti pripravljen na dinamične spremembe v okolju in krepiti naše zavedanje o celovitem obvladovanju tveganj, ki jih to okolje prinaša.
Osnova za razmišljanje o korporativni varnosti v postopkih združevanja bank izhaja iz v slovenskem prostoru znanih združevanj na področju bančništva in na podatkih, s katerimi sem lahko razpolagala na temelju javno dostopnih virov na eni strani, pa tudi z vpogledom v dokumente, ki so mi bili posojeni za potrebe te naloge, seveda s poudarkom, da teh dokumentov – zaradi bančnih skrivnosti – ne morem uporabiti kot vire in da imena bank ne razkrivam, tudi zato, ker so specifike pri združevanju posameznih bank precej različne, bančna sfera pa dodatno regulirana in je zato še bolj občutljiva za navajanje v znanstveno-raziskovalnih delih.
V nalogi je tako podan pogled na združevanje bank v slovenskem prostoru z usmerjenostjo v zagotavljanje korporativne varnosti, ki ima močan vpliv na konkurenčno prednost in učinkovitost poslovanja banke. Temelj postavitve ustreznega nivoja korporativne varnosti so vsekakor zakonodaja in ostala regulativa, vpeljava in učinkovito izvajanje metodologije ocenjevanja in obvladovanja tveganj, ocenjevanje ustreznega notranjega kapitala ter postavitev ustreznega poslovnega modela za namen združevanja bank. Celota pravnih, organizacijskih, zakonodajnih, tehničnih in kadrovskih sklopov je izražena v zadnjem delu naloge v poglavju združevanja, s poudarkom na virih, modelu, mejnikih, ciljih in realiziranih učinkih oz. sinergijah. Empirični del predstavlja analizo anketnega vprašalnika in preverjanje postavljenih hipotez s korelacijsko analizo. V zaključku predlagam nekaj ukrepov za vsestransko obogatitev integriranega varovanja združene banke.
Ključne besede: banka, združevanje, poslovanje, procesi, tveganja, korporativna varnost, zakonodaja, metodologije, modeli, analize, učinkovitost.
Objavljeno: 23.05.2018; Ogledov: 5372; Prenosov: 166
 Celotno besedilo (1,93 MB)
Ogledov v tednu: 507 |
2. |
3. |
4. |
5. Nasilje v družini kot posledica epidemije Covid-19Alex Njivar, 2022 Opis: V diplomskem delu obravnavam, kako je epidemija Covid-19 vplivala na nasilje v družini. Epidemija je pripeljala do izgube človeških življenj po vsem svetu, prinesla je veliko sprememb v vsakdanje življenje posameznikov. Negativno je vplivala na gospodarstvo, mentalno zdravje, socialne stike in še bi lahko naštevala. Ljudje so med pandemijo čutili stres, strah, tesnobo ter osamljenost. Veliko ljudi se je spopadlo z depresijo in anksioznostjo. Med epidemijo je prišlo do znatnega povečanja primerov nasilja v družini. Dejavniki, ki so povečali nasilje v družini, so bili povečan stres, ekonomska negotovost, mentalna nestabilnost, socialna izolacija in zloraba alkohola in prepovedanih substanc. Povečalo se je tako fizično, psihično ter spolno nasilje. Največ nasilja se je zgodilo prav v intimno-partnerskih odnosih in družinah. V vsaki družini prihaja do konfliktov, saj je le ta sestavljena iz posameznikov, ki nimajo zmeraj enakih interesov in želja. Na družinsko življenje pa ne vplivajo samo interesi družine, ampak tudi zunanji dejavniki, kot so družbene razmere, socialne razmere in psihično zdravje družinskih članov. V času epidemije so se življenja oseb zelo spremenila, s tem pa tudi interesi, kar je pogosteje pripeljalo do napetosti med družinskimi člani. Družina, ki je osnovna celica človeške družbe, je izgubila svoj primaren pomen. V družini bi se morali počutiti varno, brezskrbo in si med seboj zaupati, pa vendar se je veliko oseb v družini počutilo osamljene, prestrašene in brez zaupanja do ostalih članov družine. V diplomski nalogi sem se dotaknila teme fizičnega, psihičnega, verbalnega, spolnega ter finančnega nasilja. Primerjala sem pojavnost prijavljenega in obravnavanega nasilja v letu 2020 in 2021, ker pa se zavedam, da precejšen odstotek nasilja v družini ostane neprijavljen in posledično neobravnavan, sem pripravila tudi anketo o izkušnji nasilja. Za konec sem dodala še anonimno intimno izpoved žrtve, ki je doživela partnersko nasilje na svoji koži.
Ključne besede: družina, epidemija, Covid-19, nasilje, nasilje v družini, fizično nasilje, psihično nasilje, spolno nasilje, spolna zloraba otrok
Objavljeno: 13.01.2023; Ogledov: 2131; Prenosov: 137
Celotno besedilo (1,18 MB)
Ogledov v tednu: 291 |
6. |
7. |
8. Kognitivne motnje zdravstvenih delavcev pri dolgotrajnem delu v nočnih izmenahŠtefan Travnik, 2024 Opis: Izhodišča: Dolgotrajno delo v nočnih izmenah predstavlja pomemben izziv za zdravstvene delavce, saj lahko povzroči resne kognitivne motnje. Zaradi spremembe naravnega cirkadianega ritma je moten spanec, kar vodi do povečane utrujenosti in zmanjšane koncentracije. Kronično pomanjkanje spanja lahko negativno vpliva na delovni spomin, sposobnost reševanja problemov in odločanja. Zmanjšana pozornost in povečana stopnja napak lahko ogrozita varnost pacientov in učinkovitost zdravstvene oskrbe. Dolgotrajna izpostavljenost nočnemu delu lahko prispeva tudi k razvoju duševnih bolezni, kot so depresija in anksioznost. Za obvladovanje teh težav je pomembno uvajanje strategij za izboljšanje higiene spanja in zmanjšanje stresa na delovnem mestu. Raziskave in intervencije na področju zdravja pri delu so ključnega pomena za zmanjšanje negativnih posledic nočnega dela za zdravstvene delavce. Namen raziskave je preučiti kognitivne motnje zdravstvenih delavcev pri dolgotrajnem delu v nočnih izmenah. Metode: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Na podlagi predhodnega pregleda domače in tuje znanstvene oziroma strokovne literature ter mednarodnih podatkovnih baz Cobiss, Google Učenjak, Medline, dLib in PubMed smo pripravili vprašanja za polstrukturirani intervju. V vseh fazah zbiranja in obdelave podatkov smo upoštevali etična načela raziskovanja. Pridobljene podatke smo analizirali, odgovore intervjuvancev smo razvrstili v tabele, podatke pa v posamezne kode in jih interpretirali. Rezultati: V raziskavi so sodelovali zdravstveni delavci, ki imajo minimalno eno leto delovnih izkušenj dela v nočnih izmenah. Ugotovili smo, da se zdravstveno osebje zaveda, da nočno delo negativno vpliva na kakovost spanja zdravstvenih delavcev, kar se kaže v krajšem trajanju spanja, pogostejših prebujanjih in slabši kakovosti spanja. Povezanost nočnega dela z ravnjo stresa je bila očitna, saj so zdravstveni delavci poročali o povečani razdražljivosti, anksioznosti in utrujenosti. Poleg tega so zdravstveni delavci med nočnimi izmenami doživljali zmanjšano delovno učinkovitost, slabšo zbranost in več napak pri delu. Razprava: Ugotovili smo, da nočno delo zdravstvenih delavcev bistveno vpliva na njihovo kakovost spanja, raven stresa in delovno učinkovitost. Intervjuvanci so poročali o slabši kakovosti spanja, pogostih prebujanjih in krajšem trajanju spanja po nočnih izmenah, kar vodi do povečane utrujenosti in stresa. Večina zdravstvenih delavcev doživlja več psiholoških težav, kot so razdražljivost in anksioznost, kar je povezano z motnjami cirkadianih ritmov. Dolgotrajno delo v nočnih izmenah lahko povzroči kognitivne motnje, pri čemer so intervjuvanci izpostavili, da se te težave povečujejo z večjim številom zaporednih nočnih izmen. Raziskava je pokazala, da morajo zdravstveni delavci delati več kot pet let v nočnih izmenah, da se začnejo pojavljati resne kognitivne motnje, čeprav se lahko posamezniki razlikujejo glede na prilagodljivost in načine obvladovanja stresa. Na koncu, strategije, kot so pitje kave in kratki dremeži, lahko pomagajo ohranjati budnost in zmanjšati vpliv nočnih izmen, vendar dolgoročne rešitve zahtevajo boljše upravljanje delovnih razmer in podporo zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: kognitivne motnje, nočne izmene, zdravstveni delavci, vpliv na zdravje, spalne motnje.
Objavljeno: 28.09.2024; Ogledov: 879; Prenosov: 50
Celotno besedilo (2,31 MB)
Ogledov v tednu: 153 |
9. |
10. Inovativno učenje programiranja s pomočjo spletnih platformErik Pugelj, 2021 Opis: V diplomski nalogi se osredotočim na inovativno učenje s pomočjo spleta, zato opišem in analiziram štiri spletne platforme za učenje programiranja. V empiričnem delu obravnavam njihovo delovanje, identificiram njihove prednosti in slabosti ter s pomočjo odločitvene metode DEX, programskega orodja DEXi in rezultatov ankete podam odgovore na zastavljene hipoteze in raziskovalno vprašanje. Codecademy je ugotovljeno najboljša spletna platforma za učenje posameznih programskih jezikov, v primerjavi s freeCodeCamp, Courseri in edX. Prav tako se bodo mladi in starejši, neizkušeni v programiranju, najhitreje naučili programiranja s pomočjo spletne platforme Codecademy. Od primerjanih štirih platform pa je le freeCodeCamp brezplačna, medtem ko so preostale po zaključku osnovnih tečajev plačljive.
Ključne besede: spletno učenje, učenje programiranja, Codecademy, freeCodeCamp, Coursera, edX
Objavljeno: 01.12.2021; Ogledov: 2429; Prenosov: 117
Celotno besedilo (2,77 MB)
Ogledov v tednu: 132 |