Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Državni zbor je pri nas splošno politično predstavniško telo državljanov, ki opravlja različne funkcije, med drugim zakonodajno, nadzorno in informativno. Znotraj nadzorne funkcije ima pomembno mesto parlamentarna preiskava. Vendar pa njen pomen ni le v nadzorovanju izvršilne veje oblasti, temveč je tudi način uresničevanja širšega družbenega nadzora. Poleg tega ima parlamentarna preiskava tudi pomembno podporno funkcijo, saj državnemu zboru nudi podporo pri njegovem delu. Člani preiskovalne parlamentarne komisije v ta namen pripravljajo oziroma sprejemajo odločitve in zbirajo koristne informacije, ki bi jih državni zbor lahko potreboval prisvojem delu. Za uspešno in učinkovito izvajanje parlamentarnih preiskav pa mora imeti parlamentarna preiskovalna komisija določena pooblastila. V Sloveniji 93. člen ustave določa, da lahko državni zbor odredi preiskavo o zadevah javnega pomena. To mora storiti na zahtevo tretjine poslancev državnega zbora ali na zahtevo državnega sveta. Ob izpolnjevanju omenjenih predpostavk se oblikuje preiskovalna komisija, ki ji ustava v zadevah poizvedovanja in preučevanja zagotavlja smiselno enaka pooblastila, kakor jih imajo pravosodni organi. Osnovna pravila izvajanja parlamentarne preiskave ureja Poslovnik o parlamentarni preiskavi, Zakon o parlamentarni preiskavi pa natančneje določa njen namen, opredeli temeljna načela parlamentarne preiskave, položaj udeležencev v postopku preiskave, razmerja preiskovalne komisije do sodišč in drugih državnih organov, varovanje poslovne in državne tajnosti, sankcije za oviranje preiskave ter neposredno oziroma smiselno uporabo nekaterih določb Zakona o kazenskem postopku in Zakona o prekrških. Institut parlamentarne preiskave je sredstvo, ki je na razpolago parlamentu kot političnemu predstavništvu državljanov. Metode parlamentarnega dela so tako predvsem politične in ne pravne narave.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: parlamentarna preiskava, preiskovalna komisija, zadeve javnega pomena, nadzorna funkcija, pooblastila preiskovalne komisije
Objavljeno: 26.01.2023; Ogledov: 697; Prenosov: 48
Celotno besedilo (816,64 KB)

Opis: Mednarodna skupnost je šele oktobra 2021 z resolucijo Sveta Združenih narodov za človekove pravice in julija 2022 z resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov priznala pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja kot človekovo pravico. Te pravice instrumenti kot so Splošna deklaracija človekovih pravic, Evropska socialna listina, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ne vsebujejo, saj je bilo po drugi svetovni vojni v ospredju zagotavljanje državljanskih in političnih ter ekonomskih in socialnih človekovih pravic. Pravice ne vsebuje niti Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Šele proti zadnji četrtini 20. stoletja je začelo prihajati do prepleta področja človekovih pravic in okoljskega prava, pri čemer Konferenca Združenih narodov o človekovem okolju leta 1972 odražala prvo priznanje soodvisnosti človekovih pravic in okolja, pomembni sta bili tudi Konferenca Združenih narodov o okolju in razvoju ter Četrta ministrska konferenca kot del procesa Okolje za Evropo. Danes so okoljske pravice tiste, ki priznavajo pravico do določene stopnje kakovosti življenjskega okolja in jih sestavljajo materialne oz. temeljne pravice in procesne pravice. Evropska komisija za človekove pravice se je leta 1969 in 1976 srečala s prvima pritožbama kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja, a ju je zavrnila kot nezdružjivi ratione materiae. Kljub temu sta bila kasneje razvita dva posredna načina varovanja te pravice. Tako je do danes Evropsko sodišče za človekove pravice zahvaljujoč kreativni sodniški interpretaciji Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, ki temelji na doktrini živega instrumenta odločilo že v več kot 300 primerih, ki so se nanašali na kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja in so jih pritožniki uveljavljali v okviru obstoječih konvencijskih pravic. Poleg sodnikov si tudi Parlamentarna skupščina Sveta Evrope prizadeva za vključitev te pravice v Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in je v priporočilu leta 2021 predstavila predlog besedila dodatnega protokola k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin o pravici do varnega, čistega, zdravega in trajnostnega okolja. Za zagovitev te pravice si na regionalni ravni prizadevata tudi Afriška komisija za človekove pravice in pravice ljudstev ter Medameriško sodišče za človekove pravice.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: človekove pravice, okoljsko pravo, pravica do zdravega življenjskega okolja, definicija okolja, materialne okoljske pravice, procesne okoljske pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, regionalni pristop, Afriška listina o človekovih pravicah in pravicah ljudstev, Dodatni protokol k Ameriški konvenciji o človekovih pravicah na področju ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 654; Prenosov: 74
Celotno besedilo (2,05 MB)

Opis: Padec Berlinskega zida in razpad Sovjetske zveze sta spremenila bipolarno ureditev sveta in geopolitično sliko sveta, predvsem Evrope. Te spremembe so skozi razvoj dogodkov, kot je razpad SFR Jugoslavije, pomembno vplivale na mednarodno pravo, predvsem pri uporabi instituta pravice do samoodločbe, ki je z razpadom SFR Jugoslavije dobila nove razsežnosti. V nalogi preučujem in pojasnjujem vlogo mednarodnega prava in njegovih instrumentov, analiziram mednarodno pravne vidike razpada SFR Jugoslavije. Z vojno v Ukrajini, ki se je začela 24. februarja 2022, so nastale nove okoliščine, pri čemer je za razumevanje položaja ponovno pomemben institut pravice do samoodločbe. V magistrski nalogi tako ugotavljam razvoj pravice do samoodločbe, in sicer od njene implementacije v mednarodnem pravu, od povojne ureditve pravice do samoodločbe, uporabe pravice do samoodločbe pri razpadu SFR Jugoslavije, pri čemer obravnavam uporabo pravice v sklopu odcepitev Republike Slovenije, Republike Hrvaške ter republike Bosne in Hercegovine. Nadaljujem z uporabo pravice do samoodločbe pri neodvisnosti Kosova. Na koncu analiziram stanje na Krimu in povezujem uporabo pravice do samoodločbe na način, kot je bil uporabljen v SFR Jugoslaviji z njegovo uporabo pri odcepitvi Krima od Ukrajine. To delo je tako pregled instituta pravice do samoodločbe od nastanka, prek razpada SFR Jugoslavije, secesija Kosova, priključitve Krima in vojne v Ukrajini ter vpliv uporabe tega instituta v novih okoliščinah na mednarodno stabilnost.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: pravica do samoodločbe, Organizacija združenih narodov, odcepitev Kosova, priznanje novonastalih držav, secesija Kosova, Nato, UNMIK, secesija Krima, vojna v Ukrajini
Objavljeno: 25.05.2023; Ogledov: 633; Prenosov: 65
Celotno besedilo (863,28 KB)

Opis: Otrokova pravica do zagovornika je ena izmed pravic, ki jo zagotavlja Konvencija o otrokovih pravicah. 12. člen Konvencije o otrokovih pravicah določa, da ima vsak otrok pravico izraziti svoje mnenje. To je med drugim naloga zagovornika, ki deluje kot glas otroka. Zagovorništvo otrok je relativno mlad institut s katerim se čedalje bolj zagotavlja varstvo otrokovih pravic. Normativna urejenost instituta je ključen element, ki zagotavlja učinkovitost uporabe instituta v praksi. Predstavljene so posebnosti in tehnike, ki se nanašajo izključno za uporabo instituta pri otrocih. Magistrsko delo obsega zgodovinski razvoj, varstvo otrokovih pravic in zagovorništva v Sloveniji in v svetu. Velik problem predstavlja varstvo otrok beguncev in vključenost otrok v oborožene spopade. Žal v svetu še vedno ne moremo preprečiti ukalupljenih vzorcev nasilja v družini, spolnih zlorab, prodaje otrok, otroške prostitucija in pornografije. Da bi se preprečila sekundarna viktimizacija otrok, stremimo k različnim oblikam varstva. V magistrskem delu je predstavljan koncept Barnahus oziroma Hiša za otroke, v sklopu katerega se izvaja forenzični intervju. Posebno poglavje je namenjeno primerjalno pravnem vidiku varstva otrokovih pravic v Republiki Sloveniji, Republiki Hrvaški, Republiki Avstriji, Zvezni republiki Nemčiji in Kraljevini Švedski. Predstavljene so prednosti in pomanjkljivosti normativne urejenosti institutov varstva otrokovih pravic ter vrzeli in predloge za izboljšavo institutov v praksi. Z magistrskim delom bomo ugotovili v kolikšni meri so kršene otrokove pravice oziroma ali države dovolj dobro poskrbijo za varstvo otrok.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: zagovorništvo otrok, otroci, otrokove pravice, varstvo otrokovih pravic, primerjalno pravni vidik, zagovorništvo otrok v praksi
Objavljeno: 09.10.2023; Ogledov: 407; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,51 MB)

Opis: V magistrskem delu smo se ukvarjali s primerjalnopravnim vidikom ustavnopravne ureditve umetne prekinitve nosečnosti v Republiki Sloveniji in ZDA. Posvetili smo se študiji primera Dobbs v. Jackson, o katerem je Vrhovno sodišče ZDA izdalo odločitev konec junija 2022. Na kratko smo predstavili umetno prekinitev nosečnosti kot medicinski pojem in postopke za umetno prekinitev nosečnosti v Republiki Sloveniji ter pregledali relevantno zakonodajo. Napravili smo izčrpen pregled ustavnopravnih virov na ravni Republike Slovenije, EU in ZDA, vključno s sodno prakso Ustavnega sodišča RS, ESČŠ in Vrhovnega sodišča ZDA. Na enem mestu smo povzeli tudi zaključke pravne teorije v zvezi s pravico do svobodnega odločanja o rojstvih otrok. Predstavili smo načine ustavnopravne presoje in različne teste, ki jih ustavna sodišča uporabljajo pri ustavni presoji. Napravili smo celovito študijo odločitve v zadevi Dobbs v. Jackson, od materialnopravne analize do širših družbenopolitičnih vidikov sodbe. Študija primera tako predstavlja celovit in zaokrožen akademski izdelek v slovenščini. V zadnjem poglavju je avtor dela podal tudi svoj komentar. Raziskava je potrdila, da umetna prekinitev nosečnosti tudi po sprejetju odločitve v zadevi Dobbs v. Jackson ostaja ustavnopravna kategorija v ZDA, saj to velja le na zvezni ravni. Samo v primeru, da bi v ZDA sprejeli amandma k ustavi, ki bi izrecno zavrnil pravico do umetne prekinitve nosečnosti, bi ta prenehala obstajati kot ustavnopravna kategorija. Raziskava je potrdila hipotezo, da je umetna prekinitev nosečnosti v pravu Republike Slovenije ustavnopravna kategorija in bo, razen v primeru sprememb Ustave RS, to tudi ostala.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: umetna prekinitev nosečnosti, splav, Dobbs v. Jackson, Roe v. Wade, svobodno odločanje o rojstvih otrok
Objavljeno: 12.12.2023; Ogledov: 329; Prenosov: 34
Celotno besedilo (784,73 KB)