1. Primerjava ureditve zakonodajnega referenduma po Ustavi RS 1991 in po ustavnem zakonu 2013Sandra Murgić, 2016 Abstract: Leta 2013 sprejeti ustavni zakon je povsem na novo uredil institut zakonodajnega referenduma v slovenski pravni ureditvi. Pred temi na novo uvedenimi omejitvami in prepovedmi je bilo po Ustavi Republike Slovenije iz leta 1991 dovoljeno zakonodajni referendum razpisati na zahtevo najmanj tretjine poslancev, državnega sveta ali najmanj štirideset tisoč volivcev. Takratna Ustava ni določila nikakršnih omejitev glede vprašanj ali vrst zakonov, o katerih je mogoče odločati na zakonodajnem referendumu, predlog pa je bil na referendumu sprejet, če je zanj glasovala večina volivcev, ki so glasovali. Po novi ustavni ureditvi lahko zakonodajni referendum zahteva le najmanj štirideset tisoč volivcev, referenduma ni dopustno razpisati za nekatere vrste zakonov, legitimnost referendumske odločitve pa krepi kvorum zavrnitve. Prav tako je bil namesto potrditvenega uveden zavrnitveni model zakonodajnega referenduma. Pravna ureditev zakonodajnega referenduma pa se je tudi v vmesnem času večkrat spremenila, saj je Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi skozi leta doživel kar nekaj novel. Največjo spremembo je prinesla razveljavitev predhodnega zakonodajnega referenduma in natančnejša opredelitev naknadnega referenduma. Found in: osebi Keywords: zakonodajni referendum, ustavni zakon, neposredna demokracija, referendumska iniciativa, ustava, Slovenija, diplomske naloge Published: 24.08.2017; Views: 3187; Downloads: 139 Fulltext (721,47 KB) |
2. Nomotehnična metodologijaDamjana Kmetič, 2015 Abstract: Pravna država skozi zakonodajo omogoca pravno varnost, zato je pomembno, da so pravni akti strokovno pravilno pripravljeni z jasnimi pravicami in dolžnostmi. Pravni akti pa so lahko strokovno izdelani le ob upoštevanju pravil nomotehnike. Aktualna zakonodaja se nenehno spreminja in dopolnjuje zaradi doseganja dolocenih ciljev zakonodajne oblasti, zato je pri njeni pripravi treba dosledno upoštevati metode nomotehnike, nacela pravnega pisanja ter strukturo in nacine izražanja. Prvi del magistrskega dela poleg metodologije in hipotez predstavlja tudi zgodovino,
pojem, namen in cilj nomotehnike. Vsa obravnavana podrocja so pomembna za proucevanje zastavljenega problema.
S pomocjo nomotehnicne metodologije oblikujemo besedila pravnih aktov. V tem delu podrobneje proucimo nomotehnicne metode in jih natancno analiziramo. Sledi podrobna predstavitev nacel pravnega pisanja, strukture in nacinov izražanja v predpisih. Izsledki obravnavane tematike so nam v pomoc pri verifikaciji hipotez in ugotavljanju najpogostejših napak v predpisih lokalnih samouprav. Drugi del magistrskega dela obsega empiricno raziskavo, ki je sestavljena iz analize dveh locenih anketnih vprašalnikov, ki so jih izpolnjevali zaposleni v lokalnih
samoupravah, in analize Odloka o organizaciji in delovnem podrocju obcinske uprave razlicnih lokalnih samouprav. V zakljucku verificiramo zastavljene hipoteze in podamo sklepne ugotovitve raziskave. Found in: osebi Keywords: nomotehnika, pravni akti, nomotehnična metoda, struktura predpisa Published: 24.08.2017; Views: 2681; Downloads: 126 Fulltext (858,87 KB) |
3. |
4. |