51. Segmenti uspešnega turističnega produktaBoštjan Žabar, 2020 Opis: Namen raziskave je bil spoznati potrebe in želje jutrišnjega turista, katere bodo pomagale razviti dober in sodoben turistični produkt. Uporabljen je bil tako kvalitativni kot tudi kvantitativni način družboslovne raziskovalne metodologije. Raziskava temelji na realnosti našega teritorija in je s tem tudi omejena na njegove specifike. Z analizo potreb turista smo opredelili in klasificirali segmente uspešnega turističnega produkta, takega ki naj bi bil trajnostni ne zgolj iz zakonskih temveč iz družbenih, okoljskih in ekonomskih omejitev ter vzgibov. Uspešen ali neuspešen turistični produkt je človek, ki daje produktu karakter in je človek, ki sooblikuje okolje v katerem biva. Poleg tega smo spoznali, da bo turizem kljub krajšim krizam zagotovo imel v Sloveniji konstantno rast. Raziskava je nadalje pokazala, da se je že v prejšnjih letih turist začel nagibati k alternativnim (manjšim) nastanitvenim modelom. Družba je naravnana v trajnostni razvoj in s tem daje prednost obratom in dejavnostim, ki v bistveno manjši meri negativno vplivajo na okolje kjer se nahajajo. Covid-19 kriza ne bo spremenila že nakazanih trendov, kriza jih bo zagotovo le pospešila. Omenjena analiza prinaša turističnim operaterjem bolj natančno sliko, katere želje gosta so mogoče do danes spregledali in katere precenjevali. Identifikacija potreb gosta zagotovo lahko prepreči napačne usmeritve in investicije v nepotrebne produkte ali ustvarjanje napačnih in celo škodljivih strategij; tako na ravni podjetja kot tudi na ravni družbe.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: turizem, sociologija, masovni turizem, trajnost, družba, okolje, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 728; Prenosov: 32
 Celotno besedilo (2,94 MB) |
52. Upravljanje zaupnih in občutljivih informacij družbePetra Bučinel, 2021 Opis: Gospodarske družbe se ob vsakodnevnem poslovanju srečajo z različnimi informacijami, ki jih razvrščajo v kategorije: javno, interno, zaupno in strogo zaupno. Če informacije niso javne, imajo družbe interes zaupne in občutljive informacije obdržati interno, zato z njimi upravljajo in ravnajo po navodilih, sprejetih v internih aktih upravnega odbora. Med občutljive in zaupne informacije štejemo poslovno skrivnost, osebne podatke in ostale interne informacije družbe. Načini in metode ohranjanja tovrstnih informacij v družbah se z leti spreminjajo. Ob prvotnih načinih, kot so varno shranjevanje papirnatih dokumentov in varno uničevanje ter ozaveščanju zaposlenih, so se z informacijsko- komunikacijsko dobo razvile še ostale metode upravljanja, ki opisujejo varno elektronsko poslovanje in komunikacijo ter sisteme upravljanja varovanja informacij. Vsi pristopi in načini ohranjanja informacij so potrjeni z zakonsko podlago, ki narekuje določena pravila in omejitve. Prav tako pa se v 21. stoletju pojavijo drugačne možnosti odtujitve in zlorabe raznih poslovnih skrivnosti in osebnih podatkov. Tudi za te primere zakonodaja narekuje primerne sodne postopke in sankcije. Gospodarske družbe lahko s pravilnim ravnanjem in upoštevanjem navodil uspešno ohranjajo zaupnost, celovitost in dostopnost informacij. Vedno pa kljub vsem načinom upravljanja ostaja nek odstotek, ki lahko pripelje do določenih posledic. Navsezadnje živimo v informacijski dobi, s hitrim napredkom informatike in s tem z večjimi izzivi ohranjanja informacijske varnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: gospodarska družba, občutljive in zasebne informacije, poslovna skrivnost, upravljanje informacij, zakonodaja, informacijska doba
Objavljeno: 10.06.2022; Ogledov: 820; Prenosov: 45
Celotno besedilo (545,38 KB) |
53. Uporaba družbenih omrežij pri poslovanju v slovenskih podjetjihNataša Jovančić, 2022 Opis: Digitalizacija je vplivala na vsa področja družbe. Družbena omrežja so se z leti razvijala in s seboj prinesla številne spremembe, tudi v poslovanju. Danes imajo mnoga podjetja profile na družbenih omrežjih in tam promovirajo svojo blagovno znamko, izdelke, skušajo se čim bolj predstaviti širšemu občinstvu in vstopiti v komunikacijo s sledilci. V delu analiziramo in prikažemo, kako je uporaba družbenih omrežij razširjena v različno velikih slovenskih podjetjih v letu 2022. Prav tako smo poiskali odgovore na vprašanja, zakaj je ustvarjanje poslovne skupnosti na spletu sploh pomembno, katera slovenska podjetja širijo svoje poslovanje preko družbenih omrežij ipd. Raziskali smo učinke, ki jih družbena omrežja nudijo podjetju in odgovorili na vprašanje, zakaj je sploh pomembno, da so v današnjem času podjetja na socialnih omrežjih vse bolj prisotna.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družbeno omrežje, podjetje, poslovanje, družba, oglaševanje
Objavljeno: 15.07.2022; Ogledov: 766; Prenosov: 86
Celotno besedilo (1,02 MB) |
54. |
55. |
56. |
57. |
58. Podjetniško premoženje zakoncev v slovenski sodni praksiAljaž Čoko, 2022 Opis: Do uveljavitve Družinskega zakonika (DZ) področje podjetniškega premoženja zakoncev ni bilo zakonsko urejeno. ZZZDR tega področja ni urejal, zato je v pravnem sistemu veljala pravna praznina. DZ je problematiko uredil na način, da je zakoncema
omogočil avtonomijo glede podjetniškega premoženja. Zakonca lahko z dogovorom po svoje uredita medsebojna premoženjska razmerja. Bistveni novoti sta določbi glede vlaganja zakonca v gospodarsko družbo ali v drugo pravno osebo oziroma podjetje, ki
je del posebnega premoženja drugega zakonca in določba glede skupne udeležbe zakoncev pri opravljanju pridobitne dejavnosti. Magistrsko delo z analizo pravne teorije in slovenske sodne prakse predstavi spremembe, ki jih je glede podjetniškega
premoženja zakoncev prinesel novi DZ. Obravnava problematike uporablja različne raziskovane metode, in sicer analizo; analitično metodo; deskriptivno metodo; interpretacijo; komparativno metodo ter sintetično metodo. Cilj magistrskega dela je predstaviti kako ureditev področja podjetniškega premoženja zakoncev v DZ vpliva nasodno prakso tudi v zvezi z upravljalskimi upravičenji zakoncev ter odgovornostjo za
obveznosti podjetnika ali gospodarske družbe. Delo analizira zakonodajo in prakso na obravnavanem področju pred uveljavitvijo DZ in po njej, ter raziskuje kako se ureditev v DZ odraža v sodni praksi. Ugotavlja ali se je sodna praksa bistveno spremenila, ali pa je sodišče že pred ureditvijo podjetniškega premoženja zakoncev v DZ odločalo podobno kot po ureditvi. Delo predstavi razloge zakaj je bila potrebna ureditev področja
podjetniškega premoženja zakoncev v DZ in ugototvlja ali je bila ureditev v DZ potrebna zaradi težav, ki jih je v praksi povzročala pravna praznina. Na koncu delo ugotavlja ali je ureditev v DZ ustrezna in ali bi bilo potrebno problematiko podjetniškega premoženja zakoncev bolje urediti tudi v določbah korporacijskega prava.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zakonska zveza, skupno premoženje, ločeno premoženje, podjetniško premoženje, gospodarska družba, zunajzakonska skupnost, pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, Družinski zakoni
Objavljeno: 26.01.2023; Ogledov: 631; Prenosov: 53
Celotno besedilo (496,17 KB) |
59. |
60. |
