1. Geopolitični položaj Makedonije od časov Osmanskega imperija do osamosvojitveGoran Drovenik, 2016 Opis: Makedonija leži na jugovzhodnem delu Balkanskega polotoka. Njena zgodovina je dolga in pestra. V preteklosti so se na ozemlju Makedonije odvijali dogodki, ki so pomembno vplivali na nadaljnji potek in razvoj zgodovine tega prostora. Makedonski Slovani so se na območje Makedonije naselili na začetku 6. stoletja in tako s tega predela potisnili ilirska in grška plemena. Glavni nasprotnici makedonskih Slovanov sta bili Bolgarija in Bizanc. Na začetku 9. stoletja je bila Makedonija v večji meri okupirana s strani Bolgarije. Kasneje v 10. stoletju so se makedonski Slovani pod vodstvom Samuela osvobodili in ustanovili makedonsko državo, ki se je obdržala do sredine 11. stoletja. V času razpada Bizantinskega cesarstva so na območju Makedonije nastale manjše države, ki so kasneje zaradi neenotnosti postale lahek plen osmanskih osvajalcev. Makedonija je bila prvo ozemlje Balkanskega polotoka, ki je bilo v celoti osvojeno s strani osmanske oblasti, in hkrati ozemlje, ki je bilo najdlje pod oblastjo Osmanskega imperija. Dolgotrajno obdobje vladanja Osmanskega cesarstva je v Makedoniji dolgoročno vplivalo na kulturno, ekonomsko in politično področje življenja tedanjega prebivalstva ter prav tako tudi na razvoj tedanje družbe in na kasnejše dogodke. Po razpadu Osmanskega cesarstva je bila usoda Makedonije odvisna od sosednjih držav, ki so imele do nje politične in teritorialne pretenzije. Srbija, Bolgarija in Grčija so nadvlado nad Makedonijo dosegle s pomočjo evropskih zaveznic, ki so v tej zgodbi videle tudi svoje interese. Znana zgodovinska dogodka, ki sta ponovno spremenila usodo Makedonije, sta bili balkanski vojni leta 1912 in 1913 (Bukareški mirovni sporazum 1913). V obdobju med 1. in 2. svetovno vojno je bila Makedonija v sestavi SHS v podrejenem položaju in brez priznane identitete. Po 2. svetovni vojni je dobila svojo državotvornost in lastno identiteto kot del Titove Jugoslavije. Po razpadu Jugoslavije, leta 1992, je razglasila neodvisnost in postala samostojna država, ki je v mednarodnem okolju priznana kot FYROM (Former Yugoslav Republic of Macedonia) in ne pod ustavnim imenom Makedonija. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: zgodovina, geografija, geopolitični položaj, statistična analiza, etnične skupine, Makedonija, magistrske naloge Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 4436; Prenosov: 197 Celotno besedilo (1,90 MB) |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. Ustavni položaj nepriznane državeRebeka Krmelj, 2017 Opis: Magistrsko delo predstavlja ustavni položaj nepriznanih držav, ki so zaradi konfliktnosti izvor številnih kršitev človekovih pravic. Sistematično in analitično predstavlja mednarodno pravo in priznanje države. Opredeljuje nastanek in priznanje države. Poudari temeljne pravice držav, ki izvirajo iz mednarodnega pravnega reda,in pomen suverenosti oz. njene odsotnosti v nepriznani državi. V okviru zasnove nepriznane države obravnava teorijo nepriznanih držav, suverenost, separatizem in politično ekonomijo. Glede na to, da nepriznane države predstavljajo zapleten politični in ozemeljski problem,je v delu poudarjena kompleksnost nepriznane države v svetovnem merilu in prizadevanje mednarodne skupnosti za priznanje nepriznanih entitet v države, posledično pa zmanjševanje kršitev človekovih pravic.Pri tem velja poudariti pravne akte o ureditvi človekovih pravic in vlogo Evropske unije, Sveta Evrope pri varovanju človekovih pravic v nepriznanih državah na ozemlju Evropske unije. Na območju nepriznanih držav v Afriki in na Kitajskem, kjer ni pričakovati vpliva Evropske unije in Sveta EU, se pojavlja vprašanje, s katerimi ukrepi zagotoviti učinkovito varstvo človekovih pravic v ustavno nepriznanih državah in kako zagotoviti suverenost teh držav.V magistrski nalogi je na primeru štirinajstih nepriznanih držav predstavljena ustavna ureditev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Za pretežni del pa tudi kršitve temeljnih pravic in svoboščin, ki se najpogosteje pojavljajo. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: nepriznane države, ustavni položaj, suverenost, kršenje človekovih pravic Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 3021; Prenosov: 237 Celotno besedilo (1,36 MB) |
7. |
8. |
9. |
10. |