181. Uvedba sistema za upravljanje mobilnih naprav v podjetjuMiha Simončič, 2020 Opis: Uporaba pametnih mobilnih naprav v poslovne namene je v zadnjem obdobju v zelo velikem porastu. Razlog za to je predvsem nenehen razvoj mobilnih tehnologij, ki zaposlenim zelo olajšajo delo, skrbijo za njihovo mobilnosti, učinkovitost in produktivnost. Na službenih mobilnih napravah so posledično shranjene zaupne informacije in poslovni podatki organizacije. Mobilne naprave se lahko uporabljajo tudi za direkten dostop do podatkov organizacije, ki so shranjeni na različnih strežnikih in podatkovnih bazah. Pojem "mobilne" pomeni, da ni nujno, da se naprave ves čas nahajajo v praviloma nadzorovanem poslovnem okolju, ampak delujejo tudi izven matične organizacije, gledano s fizičnega vidika. Za namen zagotavljanja varnosti mobilnih naprav in predvsem podatkov, ki se na njih nahajajo, so se pojavile številne rešitve oziroma sistemi, ki omogočajo to storitev. Vsi ti sistemi spadajo v skupino upravljanja mobilnih naprav, ang. "Mobile device management" (MDM).
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pametne mobilne naprave, upravljanje mobilnih naprav, varnost mobilnih naprav, pametne mobilne naprave v organizaciji, uvedba sistema MDM
Objavljeno: 08.01.2021; Ogledov: 1932; Prenosov: 255
 Celotno besedilo (3,23 MB) |
182. |
183. Spremenjen proces obdelovanja osebnih podatkov po uvedbi Splošne uredbe EU o varstvu podatkov (GDPR - General Data Protection Regulation)Sabina Kos, 2021 Opis: Svet se zelo hitro spreminja. Če samo pogledamo, kakšno je stanje danes in kakšno je bilo v začetku leta 2020, lahko vidimo, da je epidemija tako rekoč v trenutku svet zelo spremenila. Ravno tako je na področju informacijske tehnologije. Hiter razvoj in dostopnost informacijske tehnologije sta razloga, da dnevno na spletu pustimo veliko svojih osebnih podatkov, kar prinaša vedno večjo verjetnost zlorab, razne pasti in zaskrbljenost glede varstva osebnih podatkov. Sprememba zakonodaje na področju varstva podatkov je bila potrebna. Uredba GDPR, ki je začela veljati 25. 5. 2018, je prinesla nove pravice in obveznosti posameznikom in vsem organizacijam, ki obdelujejo razne podatke. Uredba GDPR deluje neposredno, kar pomeni, da jo moramo upoštevati tudi v Sloveniji, čeprav še vedno nismo sprejeli Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), ki bi ga Slovenija morala sprejeti najpozneje dve leti od začetka veljave Uredbe GDPR.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Splošna uredba o varstvu podatkov (uredba GDPR), osebni podatek, varnost, ZVOP-1, predlog ZVOP-2, video nadzor, obsežni podatki
Objavljeno: 26.01.2021; Ogledov: 2801; Prenosov: 165
Celotno besedilo (795,54 KB) |
184. Kibernetski napadi z izsiljevalskim virusom - študija primera v Republiki SlovenijiMatej Kropf, 2020 Opis: V današnjem svetu je varnost dobrina. Nacionalni varnostni sistemi se srečujejo z novimi varnostnimi izzivi na področju kibernetike. Z rastjo in razvojem na področju informatike in telekomunikacij pridobivamo prednosti in lagodnejše življenje pri uporabi teh tehnologij. Ključnega pomena je, da se v kibernetskem prostoru obnašamo odgovorno in da ob kibernetskem incidentu pravočasno zaznamo kibernetske grožnje in preprečimo nadaljnje širjenje. Spoznali bomo tudi temeljne pojme, kot so kibernetske grožnje, kibernetski terorizem, kibernetska varnost, kibernetski kriminal in kibernetski napadi z izsiljevalskimi virusi. Poznavanje pojmov nam da lažjo predstavo in boljše razumevanje, kaj sploh je kibernetika. V magistrskem delu je raziskava pred kibernetskimi napadi z izsiljevalskimi virusi v Republiki Sloveniji podana na podlagi opravljene analize normativnih aktov in analize kibernetskih incidentov ter kaznivih dejanj računalniške kriminalitete za obdobje več let. Iz opravljenih analiz normativnih aktov je razvidno, da je Republika Slovenija z zakoni uredila zaščito kibernetske varnosti na celotnem področju kritične infrastrukture. Tudi z zakonom je določila, katere institucije bdijo nad zagotavljanjem kibernetske varnosti. Pri tem je nuja izpostaviti Policijo, Slovensko vojsko, Slovensko obveščevalno agencijo in Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost. V izbranem delu bomo podrobno pogledali delovanje izsiljevalskega virusa, kako se razmnožuje po spletu in kaj je njegov namen in zakaj je ta kibernetski napad tako nevaren. Skozi raziskavo letnih poročil Policije in Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost smo dobili dejansko stanje vseh kibernetskih incidentov, napadov, ki so bili zabeleženi v Republiki Sloveniji. Za doseganje kvalitetne kibernetske varnosti je tudi bistvenega pomena vlaganje v izobraževanje, saj s tem dvigujemo nivo kibernetske zaščite. Ocena ugotovitev in argumenti za izboljšanje kibernetske varnosti bi lahko v prihodnosti pripomogli k večji kibernetski varnosti. Republika Slovenija peša na področju izobraževanja kibernetske varnosti, z malo iznajdljivosti in računalniške pismenosti pa lahko sami poiščemo brezplačne seminarje, kjer pridobimo osnovno ali napredno znanje s področja kibernetske varnosti. Pri raziskavi smo ugotovili, da na spletu obstaja ogromno poučnih spletnih strani za izobraževanje o kibernetski varnosti, kjer je večina v tujem jeziku.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: izsiljevalski virus, kibernetska grožnja, kibernetska varnost, kritična infrastruktura, kibernetski napad
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 2147; Prenosov: 197
Celotno besedilo (1,66 MB) |
185. Vloga oboroženih sil v času evropske migrantske krizeLea Mašič Pernuš, 2020 Opis: Migrantska kriza vsakodnevna tema, ki maje slovenski politični prostor in povzroča različna mnenja članic Evropske unije (EU), ki ne najdejo skupne rešitve. Migracije, ogrožajo nacionalno varnost v najbolj izpostavljenih državah, skozi katere teče tranzitna pot migrantov. Obenem pa predstavljajo največjo preizkušnjo za območje EU. Zato ni presenetljivo, da je marsikatera država članica na svojih mejah ponovno uvedla nadzor, saj se iz dneva v dan srečujemo z večjim številom migrantov, ki državno mejo prestopajo na ilegalen način. Krhek azilni sistem, pomanjkljivosti pri varovanju schengenskega območja, neenotna politika ter intenzivnost migracij, ki so zajele države EU, so povzročile, da so bile države članice EU primorane nastale razmere reševati same. Pri tem so ubirale različne pristope. Ključnega pomena je bilo predvsem sodelovanje med vsemi akterji nacionalno varnostnega sistema. Le-ta je bil zaradi dolgoletnega zmanjševanja proračuna in nezmožnosti modernizacije postavljen pred preizkušnjo. Magistrsko delo obravnava vlogo oboroženih sil v času migrantske krize in po njej v treh tranzitnih državah (Hrvaška, Slovenija, Avstrija). Ker so se migracije nadaljevale tudi po zaprtju Zahodne balkanske migrantske poti in še vedno trajajo, znotraj magistrskega dela analiziramo tudi obdobje po zaprtju in ilegalne migracije, s katerim se srečujemo v čedalje večjem obsegu. Pri tem se posvečamo predvsem delovanju dveh ključnih akterjev nacionalno varnostnega sistema. Tako Policija kot Slovenska vojska (SV) sta se v času migracij srečevali s pomanjkanjem kadra, zaostanki pri razvoju in predvsem z okrnjenim proračunom.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Evropska unija, migrantska kriza, schengensko območje, nacionalna varnost, oborožene sile, Policija, Slovenska vojska
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 1976; Prenosov: 144
Celotno besedilo (13,46 MB) |
186. Kibernetski terorizem kot grožnja delovanju sodobne informacijske družbeNeža Repše, 2020 Opis: Kibernetski terorizem je zaradi tehnološkega napredka postal resna grožnja sodobni informacijski družbi in predstavlja veliko varnostno tveganje. Naraščajoča grožnja naprednih kibernetskih napadov je ena najpomembnejših varnostnih groženj sodobnemu svetu ter predstavlja edinstven izziv za mednarodne akterje, države, zasebni sektor in posameznike. V nalogi bomo z različnimi metodami družboslovnega raziskovanja podrobneje raziskali in analizirali področje kibernetskega terorizma kot nove grožnje sodobni informacijski družbi. Odgovor na raziskovalno vprašanje bomo oblikovali s pomočjo analize, interpretacije primarnih in sekundarnih virov, primerjalne metode in metode strukturiranega intervjuja. Namen magistrskega dela je raziskati, kolikšno grožnjo kibernetski terorizem predstavlja sodobni informacijski družbi ter na kakšen način bi na globalni in nacionalni ravni vzpostavili sistem za učinkovit boj proti kibernetskemu terorizmu. Raziskava lahko znanosti omogoči zavedanje, da področje kibernetskega terorizma v sodobni družbi postaja vedno bolj pomembna tema, ki se je bo potrebno veliko bolj resno lotiti, če želimo družbo zaščititi pred uničujočimi posledicami, ki jih bodo kibernetski teroristi povzročili čisto nepričakovano. Raziskava poleg ocene tveganja nakaže smer, v kateri bi morali strokovnjaki nadaljevati svoje delo: posameznike ozaveščati o kibernetski varnosti in posledicah kibernetskega terorizma ter spodbujati sodelovanje držav mednarodne skupnosti na tem področju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: informacijska družba, kibernetski prostor, kibernetska kriminaliteta, kibernetska varnost, kibernetski terorizem
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 2449; Prenosov: 208
Celotno besedilo (1,24 MB) |
187. Napovedovanje števila dohodnih klicev sistema javne varnosti za klic v sili 112 ob uporabi odprtih podatkov interneta stvariValerij Grašič, 2021 Opis: Na svetu je veliko naravnih razmer, kot so potresi, cunamiji, poplave in žled, ki povzročajo nesreče večjega obsega. Informacije o takšnih dogodkih zbirajo sistemi javne varnosti za klic v sili 112. Ključno vprašanje v okviru podane naloge je vnaprejšnja klasifikacija dohodnih klicev na klic v sili 112. Medtem ko napovedovanje dohodnih klicev v Sloveniji temelji na povprečnem in največjem številu dohodnih klicev, je vsebina doktorske disertacije povezana z zagotavljanjem bolj dinamičnega, inteligentnejšega in na umetni inteligenci utemeljenega napovedovanja števila dohodnih klicev na sistem javne varnosti, ki je ovrednoteno za Ljubljano in Slovenijo z upoštevanjem vseh dohodnih klicev na sistem za klic v sili 112.
Narejena je primerjava petih različnih metod klasifikacije za mesto Ljubljana in celotno Slovenijo. Skupaj je uporabljenih 20 atributov za Ljubljano ter 176 atributov za Slovenijo. Število dohodnih klicev se razdeli v dva velikostna razreda, to sta razreda regularni in alarm, ter v štiri velikostne razrede, kjer se razred regularni dodatno razdeli še na razrede majhen, normalen in povečan. Podatki so zbrani na dnevni osnovi za dve časovni obdobji, označeni kot prvo (za leta 2013–2016) in drugo (za leto 2018). Za klasifikacijo so uporabljene metode Naive Bayes, SVM, AdaBoostM1, J48 ter Random Forest, in sicer po kvartalih ter za celotno opazovano obdobje. Rezultati ovrednotenja kažejo, da je najboljša metoda Random Forest, dobre rezultate pa izkazujejo tudi metode J48, Naive Bayes, AdaBoostM1 in SVM. V najboljšem klasifikacijskem primeru s podatki za Slovenijo in metodo Random Forest z dvema razredoma je bila dosežena točnost 94,6 % za celotno obdobje in 98,1 % po kvartalih ter za štiri razrede dosežena točnost 69,2 % za celotno obdobje in 82,5 % po kvartalih.
Na osnovi rezultatov ovrednotenja so podani dodatni predlogi, kako pristopiti k napovedovanju števila dohodnih klicev za različne primere. Podani rezultati in predlogi v okviru doktorskega dela so korak naprej v smeri napovedovanja dohodnih klicev. S tem je možno izboljšati zavedanje situacije v kontrolnih sobah, kar vključuje tako dinamiko klicev kot tudi vnaprejšnjo pripravljenost različnih služb na izjemne dogodke.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javna varnost, 112, pametno mesto, varno mesto, klasifikacija, internet stvari (IoT)
Objavljeno: 18.06.2021; Ogledov: 1592; Prenosov: 135
Celotno besedilo (5,56 MB) |
188. |
189. Organizacija združenih narodov kot dejavnik miru in varnostiKelly Mencinger, 2020 Opis: Organizacija združenih narodov je organ, katere glavni namen je varovati mednarodni mir in varnost. Želja je skrbeti za kolektivno varnost vseh držav članic, ki so podpisnice Ustanovne listine OZN. Najpomembnejšo vlogo pri ohranjanju miru in varnosti ima Varnostni svet, natančneje stalne članice, ki imajo poseben položaj, saj imajo države stalno članstvo ter pravico do veta. Nesoglasje ali nepripravljenost stalnih članic je posledica, da do odločitev ali posega mednarodne skupnosti ne pride, čeprav bi bil tak poseg nujen. Zaradi nesoglasja med stalnimi članicami je Generalna skupščina sprejela resolucijo Združeni za mir, ki določa, da ima Generalna skupščina možnost, da se sestane na nujnem posebnem zasedanju in priporoči kolektivne ukrepe. Namen resolucije je, da bi se v prihodnje izognili problemom, to je nasprotovanju med stalnimi članicami Varnostnega sveta. Generalna skupščina je večkrat obravnavala vprašanja in sprejemala resolucije, ki posredno priporočajo ravnanje Varnostnemu svetu. Iz tega lahko vidimo, da je Generalna skupščina pomemben organ, pristojen za varovanje mednarodnega miru. Države članice morajo spoštovati Ustanovno listino, v kateri je določeno, da je prepovedano uporabiti silo, hkrati pa pojasni, katere so pravno dopustne oblike uporabe sile. Država lahko izvaja oborožene ukrepe, vendar mora biti resolucija avtorizirana s strani Varnostnega sveta. Če do vojaških ukrepov pride brez avtorizacije, pa je naloga OZN, da vzpostavi mirovno operacijo, hkrati pa pozove stranke v sporu, naj prenehajo z ogrožajočimi nevarnostmi in naj spor poskušajo rešiti na miren način. Raziskovalne metode, ki smo jih uporabili v magistrskem delu, so analiza in interpretacija ter zgodovinsko-razvojna, primerjalna in opisna metoda
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: varnostni svet, Generalna skupščina, mir, varnost, mirovna operacija
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 1167; Prenosov: 108
Celotno besedilo (763,51 KB) |
190. Mednarodno policijsko sodelovanje pri odkrivanju organiziranega kriminalaBorut Franc, 2020 Opis: Nacionalni varnostni sistem Republike Slovenije je harmoniziran s pravnim redom Evropske unije in proaktivno naravnan tako, da se zagotovi vsem ljudem v približno enakem obsegu varnost. Države članice EU so s sprejetjem političnih, zakonodajnih in organizacijskih ukrepov ustvarile okolje, v katerem so tako nacionalne kot mednarodne institucije zgradile sistemski in izvedbeni koncept zaščite pred grožnjo, ki jo varnosti s svojo dejavnostjo predstavlja organiziran kriminal. Mednarodno in medinstitucionalno skupno delo pri odkrivanju organiziranega kriminala, kot dinamičnega in zapletenega varnostnega pojava, se tako odraža pri skupnem planiranju in izvajanju ukrepov v agencijah, institucijah ter državah članicah Evropske skupnosti kot zunaj nje. Ključno vlogo pri omenjenih projektih ima s pripravo ocene ogroženosti zaradi hudih oblik organiziranega kriminala, zagotavljana upravne in logistične podpore projektom, kakor tudi s spremljanjem napredka pri teh projektih Evropski policijski urad oz. EUROPOL. Nacionalni varnostni organi so pri svojem delu vezani na spoštovanje nacionalne zakonodaje in pravnega reda posameznih držav. Pri izvajanju pooblastil so zlasti pri preiskovanju in odkrivanju organizirane kriminalitete na mednarodni ravni pogosto omejeni s pristojnostjo in območjem delovanja. Različne pravne ureditve v različnih državah, ki pri preiskavah povezanih z organiziranim kriminalom sodelujejo ter različnimi nacionalni interesi in nenazadnje različno organizacijsko strukturo organov pregona otežujejo medsebojno policijsko sodelovanje. Sodelovanje vladnih služb s službami privatnega sektorja, pogostejša izmenjava informacij in izkušenj med operativno, akademsko in drugo zainteresirano javnostjo ter aktivnejše vključevanje zasebnega sektorja, postajajo nuja za obvladovanje organiziranega kriminala
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: policija, varnost, mednarodno sodelovanje, organiziran kriminal
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1403; Prenosov: 191
Celotno besedilo (1,19 MB) |
