71. |
72. |
73. |
74. Duševno zdravje tujih študentov v SlovenijiAdna Pilipović, 2023 Opis: V diplomski nalogi je obravnavano duševno zdravje tujih študentov v Sloveniji. Glede na to, da je v Sloveniji veliko število tujih študentov, predvsem iz držav nekdanje SFRJ, največ iz Bosne in Hercegovine, Srbije in Hrvaške, ter da se ti študenti pri 18 letih odselijo od doma in gredo sami v novo državo, med nove ljudje z drugim jezikom, smo želeli raziskati, kakšno je njihovo duševno zdravje po tem. Odločili smo se raziskati izključno samo tuje študente, iz zgoraj navedenega razloga. Na začetku smo predstavili teoretični del, kjer smo obravnavali pojme, ki so se nanašali na duševno zdravje, duševno zdravje v državah nekdanje SFRJ, duševno zdravje mladih ter najpogostejše duševne težave pri študentih, kot so stres, depresija, anksioznost in izgorelost. Temu sledita metodološki in raziskovalni del. Naredili smo vprašalnik, ki je sestavljen iz 49 vprašanj. Prvi del vprašalnika sestavljajo osnovna vprašanja, drugi del je vprašalnik o izgorelosti, tretji del je pa DASS-21 vprašalnik. Vprašalnik je bil objavljen v treh skupinah na Facebooku, in sicer med izpitnim obdobjem. Prvi del vprašalnika smo predstavili s pomočjo grafov iz Excela, analiza DASS-21 vprašalnika je narejena v programu SPSS in je tudi predstavljena. Odgovorili smo na naša raziskovalna vprašanja in na koncu podali naše zaključke. Zaključili smo, da duševno zdravje tujih študentov v Sloveniji ni tako slabo, kot smo pričakovali. Pričakovali smo slabše rezultate, glede na to, da študenti prihajajo v popolnoma tujo državo, sami, brez znanja jezika in s številnimi novimi obveznostmi, ki jih prinaša fakulteta. Ugotovili smo da poleg študentskih obveznosti, 82,5 % študentov opravlja delo preko študentskega servisa. Ugotovili smo tudi, da se duševno zdravje študentov razlikuje glede na državo, iz katere prihajajo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: duševno zdravje, stres, depresija, anksioznost, izgorelost
Objavljeno: 13.09.2023; Ogledov: 361; Prenosov: 33
 Celotno besedilo (1,70 MB) |
75. Porast anksioznosti pri dijakih tekom samoizolacijeAlja Leskošek, 2023 Opis: V našem vsakdanjiku nam anksioznost ni tuja in pomembno je, da ozavestimo, kako nam lahko bremeni kakovost našega življenja in naše funkcioniranje na dnevni bazi. Tekom šolanja pa nam lahko anksiozna motnja še dodatno oteži naš dobrobit, saj še ustvarjamo in ugotavljamo lastno identiteto. Naš dobrobit pa je ne tako dolgo nazaj otežil virus, ki je ohromil naše življenje. Protikoronski ukrepi so prinesli raznovrstne spremembe, katerih prej nismo bili vajeni. Soočiti smo se morali z novimi izzivi, najti nove načine spopadanja z virusom, upeljati novo rutino, omejiti socialne stike in se šolati na daljavo. Dijaki so zagotovo ena izmed bolj prizadetih starostnih skupin, saj so svojo adolescenco doživljali drugače, kot bi jo morali. Zaključna nalogo posvečamo raziskovanju, kako je samoizolacija vplivala na duševno zdravje mladostnikov oz.bolj natančneje, kako je sama anksioznost pri dijakih porastla med samoizolacijo.
V teoretičnem delu smo predstavili anksioznost, njene oblike, simptomatiko in kako se spopasti z njo. Kasneje, v empiričnem delu pa smo predstavili kvalitativno raziskavo, katero smo izvedli s pomočjo intervjujev. Intervjuje smo analizirali in jih s teoretičnim povezovanjem zaključili v dovršeno raziskavo. Naša raziskava je pokazala, da so razlike v samem doživljanju anksioznosti pred in tekom samoizolacije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Dijaki, anksioznost, duševno zdravje, koronavirus, samoizolacija, epidemija, protikoronski ukrepi, anksiozne motnje
Objavljeno: 29.09.2023; Ogledov: 298; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,41 MB) |
76. UPORABA DRUŽBENIH OMREŽIJ IN DUŠEVNO ZDRAVJE MLADIH ODRASLIHManca Hrovat, 2023 Opis: Družbena omrežja so zadnje desetletje po celotnem svetu že zelo razširjena. Uporaba le teh pa ima svoje prednosti in slabosti. V diplomski nalogi smo raziskovali uporabo družbenih omrežij s poudarkom na duševnem zdravju mladih odraslih.
V teoretičnem delu smo najprej predstavili družbena omrežja in katera so trenutno najbolj popularna, nato kako so družbena omrežja povezana z duševnim zdravjem mladih ter predstavili negativne in pozitivne vidike uporabe družbenih omrežij, kako so družbena omrežja povezana z izobraževanjem, dotaknili pa smo se tudi uporabe družbenih omrežij v času covida ter raziskali spletno nasilje in zaslonsko zasvojenost.
V empiričnem delu smo zajeli pristope, metode in tehnike ter opisali vzorec našega raziskovanja. Pri pisanju diplomske naloge smo se odločili za kvalitativno fenološko paradigmo raziskovanja z vprašalnikom in izvedbo intervjujev. Uporabili smo delno strukturirani tip intervjuja. Naša metoda vzorčenja je namensko vzorčenje. Izvedli smo 6 polstrukturiranih intervjujev z udeleženci, starimi med 18 in 24 let. Intervjuje smo kodirali v kodirni tabeli po sklopih in jim določili pojme in kategorije.
Vprašanja so se nanašala na to, kdaj so se kandidati prvič srečali z družbenimi omrežji in katera družbena omrežja uporabljajo, v kakšne namene uporabljajo družbena omrežja, družbena omrežja in izobraževanje, družbena omrežja in covid, njihovo doživljanje ob uporabi, raziskovali smo tudi, ali so kdaj prekomerno uporabljali omrežja in kako uporabo omejiti ter če so kdaj doživeli spletno nasilje. Ugotovili smo, da naši kandidati v večini ne doživljajo nič pretirano negativnega, več ali manj so poročali o težavah s samopodobo zaradi perfekcionizma, ki se pojavlja na družbenih omrežjih. Večina uporablja družbena omrežja za komunikacijo, izobraževanje in branje novic. Ugotovili smo, da je spletnega nasilja res ogromno in se pojavlja v več oblikah, npr. kot izsiljevanje, posmehovanje, žaljivi komentarji, grožnje … Pri tem, kako omejiti uporabo družbenih omrežij, pa smo ugotovili, da bi morali starši narediti največ.
Za nadaljnjo raziskavo bi bilo potrebno povečati vzorec in v raziskavo vključiti tudi mladostnike ter osebe s težavami z duševnim zdravjem in LGBTQ+ skupnost.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družbena omrežja, zaslonska zasvojenost, duševno zdravje, mladi odrasli, izobraževanje, spletno nasilje, covid-19.
Objavljeno: 10.10.2023; Ogledov: 505; Prenosov: 47
Celotno besedilo (1,74 MB) |
77. Nevarnosti družbenih omrežij in njihova povezava z razvojem duševnega zdravja pri mladihSara Ferlič, 2023 Opis: Družbena omrežja na prvi pogled delujejo kot uporabno orodje vsakdanjega življenja. A se ne zavedamo, kako so nam v zadnjih letih popolnoma spremenila naravo, kvantiteto in kakovost naših socialnih interakcij. Uporaba družbenih omrežij med mladimi je veliko večja kot pri starejših generacijah. Digitalna identiteta je postala celo bolj pomembna od fizične, zlasti pa lahko to opazimo pri mladostnikih. Mladostništvo je obdobje, v katerem se mladostnikom dogajajo velike spremembe na telesni, čustveni, intelektualni in vedenjski ravni. Prav tako je to obdobje, ko iščejo sebe, radi raziskujejo in preizkušajo nove stvari, si postavljajo izzive ter, ko se jim oblikuje samopodoba, vrednote ter morala. Še preden se dobro prebudimo, že sežemo po telefonu in novostih na naši priljubljeni platformi družbenih omrežij. Uporaba družbenih omrežij v mladostništvu lahko negativno vpliva na zdravje in razvoj. Čeprav večina mladostnikov poroča, da družbena omrežja pozitivno vplivajo na njihovo življenje, je v raziskovalni literaturi opisanih več negativnih povezav z družbenimi omrežji.
Diplomska naloga raziskuje nevarnosti družbenih omrežij in njihovo povezavo z razvojem duševnega zdravja pri mladih. V teoretičnem delu naloge smo na podlagi prebrane literature dokazovali obstoj pozitivne povezave med nevarnostmi družbenih omrežij in razvojem duševnega zdravja pri mladostnikih. V drugem delu oziroma empiričnem delu raziskovalne naloge pa smo s pomočjo kvantitativne metodologije to poskusili dokazati. Rezultati, ki smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom, so nam pokazali, da se večina mladostnikov ne zaveda nevarnosti uporabe družbenih omrežij.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Mladostništvo, družbena omrežja, duševno zdravje, nevarnosti, preventiva
Objavljeno: 10.10.2023; Ogledov: 504; Prenosov: 51
Celotno besedilo (919,14 KB) |
78. BIOLOŠKI IN PSIHOSOCIALNI VPLIV NA NASTANEK MEJNE OSEBNOSTNE MOTNJEŠpela Topolnik, 2023 Opis: Mejno osebnostno motnjo zaznamuje kompleksna klinična slika, to je predvsem visoka mera impulzivnosti, afektivne nestabilnosti, kognitivnih distorzij in samopoškodbenega vedenja. Kompleksna je še etiologija, ki preko psihosocialnih dejavnikov vključuje travmatične izkušnje, predvsem mnogotero zlorabo (spolna zloraba, verbalna zloraba in fizična zloraba), duševne motnje v družini, vpliv matere z mejno osebnostno motnjo na otroka, neprilagojeno starševstvo, odraščanje brez bioloških staršev, ločitev staršev, brezposelnost na strani mater, hujša bolezenska stanja v času otroštva in telesna oviranost. Na drugi strani pa ima velik vpliv še biologija, ključne so spremembe v strukturi možganov, nevrotransmiterjih in genetika.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mejna osebnostna motnja, pregled literature, psihično zdravje, psihosocialni dejavniki, biološki dejavniki, družina, možgani
Objavljeno: 14.10.2023; Ogledov: 411; Prenosov: 25
Celotno besedilo (810,28 KB) |
79. UPORABA PSIHADELIKOV V PSIHOTERAPIJIMaša Kužnik, 2023 Opis: Teoretična izhodišča: V naši družbi se vsako leto srečujemo z vse večjim številom duševnih
bolezni, razvoj novih psihiatričnih zdravil pa upada. Inovacijo v zdravstvenem svetu predstavlja
uporaba psihadelikov v psihoterapiji. Gre za strokovno nadzorovano uporabo substanc, kot so
ketamin, MDMA, psilocibin, LSD in drugih psihadelikov, ki v novih študijah obetajo dobre
rezultate v boju proti depresiji, tesnobi, posttravmatski stresni motnji in drugim duševnim
boleznim.
Metoda: Uporabljen je bil kritični pregled literature s pomočjo podatkovnih baz Science Direct,
PubMed, Google Scholar, The American Journal of Psychiatry. Zaradi naravnanosti teme bomo
uporabili tudi spletno stran Multidisciplinary Association for Psychedelic Studies (MAPS).
Omejitveni kriteriji iskanja so bili: brezplačni dostop, celotno besedilo članka, kakovostno
izvedena študija in jezik angleščina. Pri pregledu literature je bila uporabljena vsebinska analiza
prebranega gradiva.
Rezultati: V podrobnejši pregled celotnega besedila je bilo od 329.080 zadetkov vključenih
413 zadetkov, v končno analizo pa 70 člankov. Odkrili smo, da gre za dobro metodološko
zasnovane raziskave: hierarhično je najvišje na lestvici 44 sistematičnih pregledov
randomiziranih in nerandomiziranih kliničnih študij ter metaanaliz, sledi 17 posamičnih
randomiziranih in nerandomiziranih kliničnih študij in 9 sistematičnih pregledov korelacijskih
študij.
Ugotovitve: Uporaba psihadelikov v psihoterapiji se kaže kot učinkovita nova metoda za
zdravljenje raznovrstnih duševnih motenj. Med najbolj raziskane psihadelike sodi ketamin, med
najmanj raziskane pa LSD. Raziskave na področju LSD-ja predvsem ugotavljajo njegov
potencialni terapevtski potencial pri zdravljenju depresije in odvisnosti od alkohola. MDMA je
v ospredju raziskav, ki se ukvarjajo s psihadelično psihoterapijo na področju posttravmatske
stresne motnje, pa tudi na področju tesnobe. Ketamin in psilocibin pa stopita v ospredje pri
študijah, ki naslavljajo depresijo in samomorilnost. Zagotovo je na področju psihadelikov
potrebno še veliko raziskav, a so tudi dosedanji rezultati večine študij obetavni. Prav tako, na
koncu še obravnavamo morebitne omejitve in potenciale za nadaljnje raziskave.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: psihadeliki v psihoterapiji, pregled literature, duševno zdravje, depresija, tesnoba, posttravmatska stresna motnja
Objavljeno: 21.10.2023; Ogledov: 430; Prenosov: 26
Celotno besedilo (775,73 KB) |
80. |
