Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: V diplomski nalogi raziskujemo, kako lahko odločitvene modele v programu Orange uporabimo za čiščenje odpadne vode. Glavno vprašanje, ki nas zanima, je, kako dobro lahko ti modeli napovedujejo učinkovitost čistilnih naprav za odpadne vode, še posebej ko gre za razmerje med različnimi vhodnimi in izhodnimi parametri. Da bi to ugotovili, smo se lotili kombinacije empirične analize in strojnega učenja. Uporabili smo tri različne algoritme: Neural Networks (NN), Random Forest (RF) in Naivni Bayes (NB). Da bi še dodatno izboljšali naše modele, smo vključili tudi algoritem ReliefF, ki nam je pomagal izbrati tiste spremenljivke, ki najbolj vplivajo na naše rezultate. Glavni cilj naše raziskave je bil razjasniti, kako lahko odločitveni modeli pomagajo pri čiščenju odpadne vode. Končni cilji so bili jasni: ustvariti robustne odločitvene modele, preveriti, kako dobro delujejo, in ugotoviti, katere spremenljivke so ključne za uspešno čiščenje odpadne vode.
Keywords: strojno učenje, nevronske mreže, naključni gozd, naivni Bayes, algoritem ReliefF, odločitveni modeli, Orange
Published in ReVIS: 06.12.2023; Views: 443; Downloads: 35
Full text (3,71 MB)

Abstract: Način življenja, ki vključuje prekomerno potrošnjo oblačil, je postal hobi, ki nas je pripeljal do kritične točke, kjer moramo ukrepati na način, da z znanjem in medsebojnim sodelovanjem začnemo čim prej reševati nastali problem. Slovenski trg potrebuje nove poslovne modele (primer je model naročnine), ki bodo prispevali h krožnemu procesu oblačil. V diplomskem delu je raziskana tekstilna industrija s trajnostnega vidika, ki vpliva na družbo, okolje in ekonomijo. V prvem delu naloge so predstavljeni hitra in trajnostna moda, poslovni modeli oblačil »iz druge roke«, podana je primerjava domačih in tujih modelov, vključno s slovenskim trgom oblačil »iz druge roke«. V drugem delu sta bila izvedena anketni vprašalnik in dva intervjuja. Rezultati ankete so pokazali, da imata generacija Z in generacija milenijcev podobne poglede na nakup oblačil in pomen trajnosti pri nakupu oblačil.
Keywords: ozaveščanje o vplivu, alternativa, trajnostni vidik, poslovni modeli oblačil »iz druge roke«, prekomerna potrošnja.
Published in ReVIS: 26.08.2023; Views: 401; Downloads: 27
Full text (1,18 MB)

Abstract: V magistrski nalogi smo v raziskovalnem vprašanju iskali odgovor ali je proces uveljavljanja sprememb na Državnem tožilstvu Republike Slovenije možno izboljšati. V prvem delu smo na podlagi deskriptivne analize virov razložili postopek uveljavljanja sprememb v organizaciji. Hkrati nas je zanimalo, ali starost zaposlenih vpliva na uveljavljanje sprememb v organizaciji, zato smo vprašanje poglobili in prikazali različne modele upravljanja sprememb v organizaciji ter v raziskavo vključili komponento aktualnih starostnih skupin v organizaciji. Grob vpogled v uveljavljanje sprememb v organizacijah smo dobili z analizo dobrih primerov iz prakse doma in v tujini. V drugem delu smo v raziskavi uporabili dva pristopa. Z anketnim vprašalnikom z 18 vprašanji smo dobili mnenje zaposlenih o strinjanju s posameznimi koraki uvajanja sprememb na Državnem tožilstvu Republike Slovenije in v nadaljevanju s 13 intervjuji preverili, kako se zaposleni počutijo ob uveljavljanju sprememb, kje vidijo prednosti in slabosti ter kje in na kakšen način vidijo možnosti za izboljšavo procesa uvajanja sprememb v organizaciji. Glavne ugotovitve raziskave so, da se zaposleni zavedajo sprememb ter imajo dovolj znanja in sposobnosti, vendar ne čutijo, da jih organizacija dovolj vključuje v proces upravljanja sprememb oziroma ne zagotavlja dovolj podpore, ko so spremembe vpeljane. Naloga predlaga dve možnosti za izboljšanje: vpeljava ambasadorjev, ki bi pomagali zaposlenim v procesu uveljavljanja sprememb, in vpeljava sistema za anonimno podajanje povratnih informacij in predlogov.
Keywords: spremembe, upravljanje sprememb, organizacija, starostne razlike, organizacijske kulture, modeli upravljanja sprememb, ADKAR
Published in ReVIS: 10.06.2023; Views: 464; Downloads: 41
Full text (2,29 MB)

Abstract: Slovenska javna uprava je bila od osamosvojitve Slovenije leta 1991 do danes deležna številnih reform. Vsaka reforma je prinesla preobrazbo javne uprave. Vendar pa se z vpeljavo novih pristopov, modelov managementa javne uprave, obstoječi model ne preneha izvajati, ampak novi model dopolni obstoječega. S pomočjo raziskave smo pokazali, da je v managementu slovenske javne uprave prisotna zmes elementov različnih modelov, od Webrovega modela birokratske države, ki je temeljni model managementa javne uprave, do elementov novega javnega managementa, ki vpeljuje prvine iz zasebnega sektorja in elementov modernejših modelov, ki jih skupaj imenujemo post-novi javni management. Epidemija COVID-19 je imela, in v času priprave tega dela še vedno ima, močan vpliv na delovanje vseh sfer življenja, tudi na delovanje javne uprave. Javna uprava se je morala hitro spoprijeti z nastalo situacijo in prilagoditi svoje delovanje, saj je epidemija izpostavila izzive, povezane s strateškim upravljanjem javne uprave in njeno učinkovitostjo ter uspešnostjo. Med epidemijo se je pokazala tudi potreba po boljši digitalizaciji javnih storitev in na tem področju opažamo precejšen napredek. Z digitalizacijo javne uprave in javnega sektorja pa so na obzorju nove reforme, saj je reformiranje proces, ki se, ko se neka reforma zaključi, ponovno zažene.
Keywords: javna uprava, management, (post-)novi javni management, epidemija, COVID-19, reforma javne uprave, modeli managementa javne uprave
Published in ReVIS: 27.01.2023; Views: 736; Downloads: 90
Full text (840,27 KB)

Abstract: V magistrski nalogi smo se ukvarjali s tematikama množičnega vrednotenja nepremičnin in socialno infrastrukturo. Zanimalo nas je, kako prebivalci slovenskih mest ocenjujejo dostop do različnih objektov socialne infrastrukture, koliko jim takšen dostop pomeni in v kakšni meri ta vpliva na zaznavno vrednost nepremičnin. Želeli smo preveriti tudi, na čem temeljijo modeli množičnega vrednotenja nepremičnin ter v kakšni meri se pri izračunih vrednosti upošteva razvitost socialne infrastrukture. V naši empirični raziskavi smo prišli do zanimivih ugotovitev, ki so pri marsikateri ugotovitvi pokazala odstopanja od teoretičnih dognanj slovenskih urbanistov, pa tudi od ugotovitev, ki so bile pridobljene v tujih raziskavah. Ko smo iskali razloge za tovrstna odstopanja smo izpostavili naš omejen vzorec ter prepoznali možnosti za izvedbo podobne raziskave, ki pa bi vključevala večji in bolj reprezentativen vzorec. Kljub omejitvam raziskave smo pridobili zanimiv vpogled v razmišljanje populacije Slovencev glede pomembnosti socialne infrastrukture. Menimo, da se premalo ljudi zaveda tako vpliva trenutne socialne infrastrukture, kot tudi načrtovanih izboljšav, na vrednost njihove nepremičnine. Kot smo ugotovili skozi pregled obstoječe literature imajo namreč lahko tudi bodoči načrti za novo infrastrukturo velik vpliva na vrednosti nepremičnin, saj pogosto vodijo v dvig davkov ali dajatev. Ravno tovrstni dvigi so lahko razlog, da se bo dvignila tudi vrednost nepremičnine pri množičnem vrednotenju.
Keywords: socialna infrastruktura, množično vrednotenje nepremičnin, vrednost nepremičnine, javna infrastruktura, modeli vrednotenja
Published in ReVIS: 20.12.2022; Views: 654; Downloads: 89
Full text (5,82 MB)