51. |
52. Problematika metodologije določanja odškodnine zaradi omejitve lastninske pravice v javno korist : magistrsko deloDušanka Dijak, 2017, master's thesis Abstract: Lastniško stanje zemljišč po katerih potekajo javne ceste marsikje ni pravno urejeno. Slovenske občine bi morale, najkasneje do oktobra 2012 zagotoviti, da bodo kategorizirane občinske ceste potekale po zemljiščih v njihovi lasti. Postopki odkupa zemljišč v zasebni lasti ali razlastitve zemljišč in plačila primerne odškodnine so dolgotrajni. Oviro ob pomanjkanju sredstev za odkup zemljišč ter nerealnih pričakovanj lastnikov zemljišč predstavlja tudi dejstvo, da pravno ni določena nobena metodologija, po kateri bi bilo mogoče odškodnino določiti pošteno in neselektivno. Po Zakonu o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP) bi morala vlada z uredbo predpisati metodologijo o ocenjevanju vrednosti nepremičnin, pravic na nepremičninah, nadomestil in škod. Osnutek uredbe ni vseboval dejanske metodologije za izračun odškodnine zaradi omejitve lastninske pravice v javno korist, zato le-ta ni bila sprejeta. Na podlagi mednarodnega razpisa je švedsko podjetje Swedsurvey izdelalo študijo "Razvoj metod ocenjevanja vrednosti nadomestil ob umeščanju prostorskih ureditev javnega pomena v prostor ter pregled učinkovitosti ureditve določanja in izplačevanja odškodnin zaradi gradnje gospodarske javne infrastrukture". Cilj naloge je bil dopolniti modele množičnega vrednotenja. Končno poročilo strokovni javnosti, pred obravnavo na Vladi, ni bilo predstavljeno. Metodologija ni požela velikega odobravanja. Ustavno sodišče RS je leta 2014 razveljavilo Zakon o davku na nepremičnine (ZDavNepr) in posledično s tem Zakon o množičnem vrednotenju (ZMVN). Podobno je v primeru kmetijskih in gozdnih zemljišč. Enotna metodologija za ugotavljanje vrednosti kmetijskega zemljišča in gozda, katero so sodni cenilci uporabljali pri določanju odškodnine ob razlastitvi takih zemljišč, je prenehala veljati leta 2016. Nadomestil jo je Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-E). Čeprav je v Zakonu navedeno, da podrobnejšo metodologijo vrednotenja zemljišč predpiše minister, metodologija, ki bi nadomestila prej obstoječo ni pripravljena. Občina Jezersko se je odzvala pozivu Ministrstva za infrastrukturo glede urejanja nezakonite problematike kategoriziranih občinskih cest, ki potekajo po zasebnih zemljiščih. Pri strokovnjakih iz področja ocenjevanja vrednosti je naročila izdelavo metodologije za vrednotenje zasebnih zemljišč po katerih potekajo občinske ceste. Z analizo stavbnega zemljišča za stanovanjsko gradnjo, stavbnega zemljišča za gradnjo javne infrastrukture ter kmetijskega in gozdnega zemljišča v občini Jezersko, primerljivih občinah in na območju Slovenije je bila določena premija za voljnost prodajalca 6%. Osnova za določitev odškodnine je podana kot vsota posebne vrednosti in morebitnih stroškov, ki bi se v postopku razlastitve pojavili. Pošteno vrednost tvori tržna vrednost na datum obravnave (raba pred začetkom spremembe namembnosti - javna cesta) ter premija za voljnost prodajalca. Občina Jezersko je metodologijo sprejela s sklepom na redni občinski seji decembra 2016. Tudi v tujini se stroka spopada s problematiko določanja primerne odškodnine v primeru javnega interesa. Ameriška praksa narekuje, da je v izogib morebitnim tožbam primerno ponuditi 25% več od tržne vrednosti zemljišča. Nemška praksa favorizira diferenčno metodo. Ta narekuje, da odškodnino za razlaščeni del zemljišča predstavlja vsota tržne vrednosti zemljišča, odškodnine za morebitne prednosti ali pomanjkljivosti na neobremenjenem delu zemljišča in drugih stranskih stroškov. Veliko slovenskih strokovnjakov je že poseglo na območje razlastitve in javnega dobra. Med drugim so se dotaknili tudi določitve vrednosti zemljišča kot stvarnega vložka k projektu in polno nadomestilo v odnosu z ameriško tezo vpliva javnega interesa 25%, definirali kot vsoto nadomestila za razlaščeno premoženje, odškodnine, nadomestila za škodo in nadomestila stroškov. Iz opravljene ankete na temo določevanja primerne odškodnine v primerih razlastitve zaradi javnega interesa je moč razbrati, da sodni cenilci iz področij gradbeništvo, kmetijstvo in gozdna zemljišča ter pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin, kljub problematiki in pozivu Ministrstva za infrastrukturo k urejanju pravnega stanja poteka kategoriziranih cest čez zasebna zemljišča, ne opažajo povečanega pristopa občin k urejanju zakonskega stanja. Glede metodologije za Občino Jezersko so anketirani strokovnjaki mnenja, da je pribitek za voljnost prodajalca 6% prenizek in da se ga ne da uporabiti neodvisno od lokacije. Več odobravanja je pri pribitku 25% nad tržno vrednostjo, po ameriški literaturi. Presenetljivo nasprotujoči so si strokovnjaki ob vprašanju možnosti uporabe metodologije za Občino Jezersko kot objektivnega orodja za merjenje poštene odškodnine na območju Slovenije. Vse kaže na težnjo po čimprejšnji ureditvi predpisa smernic glede določevanja poštene odškodnine.
Keywords: lastninska pravica, javni interes, razlastitev, odškodnina, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 16.08.2018; Views: 5322; Downloads: 332
 Full text (1,67 MB) |
53. Prehod mladih (družin) v samostojno stanovanje : reševanje stanovanjskega problemaKarmen Tertei, 2017, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava prehod mladih (družin) v samostojno stanovanje % reševanje stanovanjskega problema. Glavni poudarek je na izvedeni javnomnenjski raziskavi, s katero smo pridobili podatke o poznavanju teme prehoda mladih (družin) v samostojno življenje % reševanje stanovanjskega problema. Zanima nas, ali večina živi samostojno v lastnem stanovanju ali živijo pri svojih ali partnerjevih starših. Ugotovili smo, da večina mladih (družin) ne živi samostojno v lastnem stanovanju, ampak največkrat pri svojih ali partnerjevih starših. Kljub življenju v nelastnem stanovanju ti menijo, da je trenutno prebivališče primerno, kar je zanimiva ugotovitev. Ugotovili smo še, da kot poglavitna razloga za nesamostojno bivanje ne navajajo majhnega števila finančno dostopnih stanovanj in politike zaposlovanja (težave na trgu dela, zaposlovanja), ampak ugodnosti, ki jih pridobijo z bivanjem pri svojih ali partnerjevih starših. V nasprotju z nekaterimi izhodišči v drugih raziskavah z analizo ugotavljamo, da nesamostojnega bivanja mladih (družin) ne moremo prvobitno povezati s politiko zaposlovanja (težave na trgu dela, zaposlovanja) mladih (družin), ampak je tovrstno bivanje povezano tudi z ugodnostmi, ki jih mlajše generacije dobijo s sobivanjem z generacijo staršev (npr. pranje perila, kuhanje, varstvo otrok, plačevanje stroškov). Zanima nas, ali mladi menijo, da bi morala država z regulativnimi ukrepi, kot so zakoni, pravilniki, uredbe ipd., olajšati mladim (družinam) nakup ali najem stanovanjske nepremičnine. Nadalje smo ugotovili, da anketirani v veliki meri vidijo državo kot akterja za reševanje stanovanjskih problemov mladih (družin). Anketirani med ukrepi, s katerimi bi država lahko olajšala mladim (družinam) prehod v samostojno bivanje, izpostavljajo regulativne ukrepe (ureditev zakonov). Bivanje mladih in starejših v razširjeni družini vključeni v raziskavo povezujejo tudi z ekonomsko situacijo v Sloveniji (ni ustreznih služb za mlade, ki končajo študij, ni zaposlitev za nedoločen čas, kar je pri večini bank pogoj za pridobitev kredita). Ugotovili smo tudi, da anketirani kot najustreznejši ukrep za olajšanje mladim (družinam) prehod v samostojno bivanje navajajo omogočanje ugodnih varčevanj in kreditov. Pričakujejo večjo pomoč države, ki bi s pravično razdelitvijo socialne pomoči med mlade (družine) in starejše vodila bolj pravično in mladim (družinam) pravičnejšo stanovanjsko politiko. Ugotavljamo tudi, da večina mladih (družin) računa na pomoč staršev in sorodnikov pri reševanju stanovanjskega problema Zanima nas, ali je bivanje mladih (družin) in starejših pokazatelj dobrega medgeneracijskega sožitja in solidarnosti, ali je bolj izraz nuje in pokazatelj ekonomske situacije v Sloveniji. V raziskavi smo ugotovili, da se anketirani v največji meri strinjajo s trditvijo, da bo negotova ekonomska situacija podaljšala medgeneracijsko sobivanje. V najmanjši meri so se anketirani strinjali, da je medgeneracijsko sobivanje v večini primerov rezultat izbire oziroma odločitve zaradi npr. želje po sobivanju in dobrih odnosov med generacijami. Vsekakor pa smo ugotovili, da večina anketiranih meni, da je skupno bivanje mladih (družin) in starejših cenejše za vse. Družinsko okolje se povezuje tudi s skupno zgodovino, bližnjimi medgeneracijskimi odnosi, družinsko tradicijo in nazadnje tudi za prevzem skrbi za starejše sorodnike. Ugotovili smo tudi, da starejši kot so anketirani, v manjši meri navajajo, da so razlog medgeneracijskega sobivanja nižji stroški za starejšo generacijo. V praksi namreč neredko vidimo primere, ko so starejše generacije (tudi upokojeni) primorani plačevati večino stroškov, zaradi različnih razlogov med katerimi niso ključni le pomanjkanje zaposlitev in lastnih dohodkov mlajših generacij. Če povzamemo, smo ugotovili, da večina mladih (družin) ne živi v lastnem stanovanju ampak pri svojih ali partnerjevih starših. Razlog za nesamostojno bivanje je v majhnem številu finančno dostopnih stanovanj in v politiki zaposlovanja. Skupno bivanje je v večini primerov rezultat izbire oziroma odločitve. Po ugotovitvah je skupno bivanje cenejše in ugodnejše za vse, saj mladi(družine) koristijo ugodnosti starejših, kot so (varstvo otrok, pomoč pri gospodinjskih opravilih in podobno) in s tem živijo udobneje. Država ni pristojna za reševanje stanovanjskega problema mladih (družin), vendar bi vseeno lahko s regulativnimi ukrepi, kot so sprememba zakonov, pravilnikov, uredb ipd., olajšala mladim (družinam) nakup ali najem stanovanja. Predvsem bi se morale spremeniti razmere na področju zaposlovanja, saj bi z ustreznim vstopom na trg dela in zaposlitvami za nedoločen čas mladi (družine) pridobili možnost za dolgoročno financiranje nakupa ali najema nepremičnin.
Keywords: stanovanjsko vprašanje, nepremičnine, družina, medgeneracijsko sodelovanje, magistrske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 16.08.2018; Views: 2385; Downloads: 184
Full text (1,92 MB) |
54. Medgeneracijska stališča glede problema podaljšanega sobivanja mladih s starši : magistrsko deloSara Pavšič, 2016, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava podaljšano bivanje mladih pri starših in kako starši to doživljajo in občutijo. Poudarek je na tem, kako to vpliva na starše. Predstavljena je stanovanjska politika in možnosti financiranja ter ukrepi države, ki so ponujeni mladim. Vse več mladih ostaja dalj časa pri svojih starših. Razlogi za to so različni, vendar se ti med seboj prepletajo in povezujejo. Podaljšano bivanje pri starših na eni strani omogoča udobje in prinaša določene ugodnosti, po drugi pa je posledica gospodarske krize, v kateri so se znašli mladi. Vse več mladih je brezposelnih in težje dobijo redno zaposlitev, kar je eden izmed razlogov za kreditno nesposobnost in podaljševanje izobraževanja. Tudi trg nepremičnin je za mlade postal težko dostopen in na njem težko sodelujejo oziroma so v slabšem položaju. Mladi so postala ranljiva družbena skupina na vseh področjih in zato bi jim bilo smiselno nameniti več pozornosti. Mladim postaja odhod od doma vse bolj otežen, kar prinaša negativne posledice, kot so odlaganje s samostojnostjo in neodvisnostjo ter upad nastajanja lastnih družin in rodnosti. Odnosi med starši in otroki postajajo vse bolj prijateljski in demokratični, zaradi česar se zgublja starševska avtoriteta. Podaljšano bivanje mladih pri svojih starših postaja vse bolj skrb vzbujajoče. Vpliva tako na mlade kot na njihove starše. Z raziskavo, ki je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika in je bil namenjen samo staršem, katerih odrasli otroci še bivajo pri njih, se je ugotavljal vpliv podaljšanega sobivanja na starše in kako ga dejansko doživljajo, kakšen je odnos med njimi itd. Ugotovilo se je, da si anketirani starši želijo, da se njihovi otroci, ki še bivajo pri njih, odselijo in osamosvojijo. Večina jih meni, da imajo kljub sobivanju dovolj zasebnosti. Do konfliktov med njimi in njihovimi otroki, ki še bivajo z njimi, le redkokdaj prihaja, ko pa do njih pride, sta glavna razloga le-teh gospodinjska opravila ter nadzor in avtoriteta staršev ali otrok. Kljub prijateljskemu odnosu, ki ga imajo, so anketirani starši v večini navedli, da imajo še vedno avtoriteto nad njimi, čeprav samo delno. Vzroki, zakaj odrasli otroci ostajajo v domu staršev dlje časa so različni. Kot glavne razloge so navedli študij in finančna odvisnost ter udobje doma staršev in finančno odvisnost otrok od njih. Menijo tudi, da se država s stanovanjsko problematiko mladih ne ukvarja in da ni mladim prijazna.
Keywords: podaljšano bivanje pri starših
Published in ReVIS: 13.08.2018; Views: 2805; Downloads: 173
Full text (1,21 MB) |
55. |
56. Stališča o vplivih ključnih naravnih dejavnikov na vrednotenje nepremičnin s poudarkom na poplavnosti : magistrsko deloNina Langerholc, 2011, master's thesis Keywords: vrednotenje nepremičnin, naravni dejavniki, poplavnost, zavarovalništvo, javne evidence, podatki, hedonična metoda, metoda primerljivih prodaj, ZDA
Published in ReVIS: 03.08.2018; Views: 2224; Downloads: 124
Full text (1,74 MB) |
57. |
58. |
59. Stanovanjska problematika mladih z vidika srednje aktivne generacije : magistrsko deloManca Štefe, 2017, master's thesis Abstract: Podaljšano sobivanje mladih in njihovih staršev je aktualna tema, ki je v zadnjih letih pogosto obravnavana oz. raziskovana na več področjih. Tudi Slovenija po empiričnih podatkih glede podaljšanega sobivanja staršev in otrok (oz. mladih odraslih) sodi v sam vrh evropskih držav, saj slednji pozno vzpostavijo lastno in samostojno gospodinjstvo in zapustijo dom staršev. Na tradicionalno družino in medgeneracijsko sodelovanje vplivajo različni dejavniki %gospodarski, družbeni, demografski, kulturni, politični idr., zato gre tudi razloge za vse aktualnejši problem podaljšanega sobivanja mladih odraslih in njihovih staršev iskati tako v individualnih (npr. poklicni, zaposlitveni in dohodkovni položaj posameznika, partnerstvo in starševstvo, spol in osebne izbire)kot tudi strukturnih dejavnikih (npr. režim blaginje, delovanje trga dela, razpoložljivost stanovanj in kulturni vzorci družb). Za uspešen prehod mladih v odraslost pa so pomembni tudi regulativni ukrepi države (stanovanjski programi, subvencije ipd.).Pričujoče delo tako obravnava in proučuje fenomen podaljšanega sobivanja mladih odraslih in njihovih staršev. Izpostavljeni so trendi družinskega življenja v Sloveniji, navedeni dejavniki za podaljšano sobivanje in analizirane pravne podlage, pomembne za obravnavo stanovanjske problematike mladih. Rezultati in analiza anketnega vprašalnika pa dajo vpogled v odnose, stališča in mnenja, ki jih ima srednja aktivna generacija (40-61 let) do nepremičninske problematike mladih oz. do reševanja stanovanjskega problema mladih, med drugim njihov pogled na stanovanjsko problematiko mladih ter pomembnost različnih dejavnikov, ki vplivajo na podaljšano sobivanje (razvitost nepremičninskega trga, slaba dostopnost kreditov za nakup stanovanj, razmere na trgu dela, slaba stanovanjska politika oz. državna pomoč, pomanjkanje neprofitnih stanovanj idr.).
Keywords: mladi odrasli, podaljšano sobivanje, stanovanjska problematika, srednja aktivna generacija, stanovanjska politika
Published in ReVIS: 13.07.2018; Views: 3697; Downloads: 270
Full text (2,25 MB) |
60. Analiza individualnih in strukturalnih dejavnikov pri sobivanju mladih (družin) in staršev : magistrsko deloTjaša Klavora, 2017, master's thesis Abstract: Gospodarske, socialne, kulturne, politične, strukturne in demografske spremembe bistveno vplivajo na tradicionalno družino ter na družbene, strukturne in medgeneracijske odnose. Navedeno se kaže tudi v čedalje bolj aktualnem problemu skupnega gospodinjstva oziroma podaljšanega sobivanja mladih družin in staršev. Problem je zato vse pogosteje tematiziran, tako na politični kot raziskovalni ravni. Kdaj bo prišlo do odselitve ter v kakšno stanovanje in življenjsko ureditev bo ta vodila, je odvisno od mnogih osebnih in družbenih okoliščin. Ti dejavniki so po eni strani individualni in segajo na mikroraven, kjer so ključnega pomena posameznikove želje, izbire in viri; po drugi strani so dejavniki strukturalni in na makroravni določajo množico priložnosti in ovir, s katerimi se posamezniki soočajo pri svojih izbirah v nekem okolju. Strukturni dejavniki so značilnosti okolja in pojasnjujejo, zakaj posamezniki v isti družbi sledijo podobnim vzorcem odhoda od doma in zakaj se ti vzorci med državami razlikujejo.
Keywords: sobivanje, mlade družine, demografske spremembe, odselitev, samostojnost, odraslost
Published in ReVIS: 12.07.2018; Views: 2476; Downloads: 169
Full text (1,57 MB) |
