41. |
42. |
43. Krepitev odpornosti in fizioterapevtska priporočila po Covid-19 : diplomska nalogaJernej Opara, 2022, undergraduate thesis Abstract: Pandemija Covid-19 ima pomemben vpliv na organizacijskem in strokovnem področju, zato predstavlja velik izziv za zagotavljanje zdravstvene oskrbe in rehabilitacije. Hospitalizirani bolniki s Covid-19 imajo različne simptome, vključno z zvišano telesno temperaturo, bolečinami v mišicah, utrujenostjo, kašljem in oteženim dihanjem. Starejši naj bi bili bolj ogrožena skupina za razvoj hude oblike Covid-19. Namen zgodnje rehabilitacije je usmerjen v preprečevanje zapletov in dvig samostojnosti pri opravljanju osnovnih življenjskih funkcij. Pomembna je celostna fizioterapevtska obravnava pacientov s Covid-19, saj ustrezna fizioterapevtska obravnava skrajša ležalno dobo hospitaliziranih pacientov. Menim, da je zgodnja rehabilitacija ključnega pomena, saj bomo le tako dosegli dober končni rezultat. V zadnjem času je v ospredje prišla telerehabilitacija oziroma rehabilitacija na daljavo, ki s pomočjo tehnologije vodi program rehabilitacije. Telerehabilitacija je primerna za mlade, ki so utrpeli blag potek bolezni in so vešči novejše informacijske tehnologije. Priporočila za aktivno mobilizacijo vključujejo dejavnosti, kot so vaje za gibljivost, vadba za vsakodnevno življenje, kolesarski motomed in hoja. Pri pisanju diplomske naloge smo prišli do omejitev znanstvene literature. V diplomski nalogi smo predstavili pomen zgodnje rehabilitacije pri pacientih po prebolelem Covid-19. Pregledali smo, katere fizioterapevtske metode so učinkovitejše, in potrdili, da je zgodnja rehabilitacija po Covid-19 zelo pomembna zlasti v akutni fazi.
Keywords: fizioterapija, zgodnja rehabilitacija, starejši, odrasli in Covid-19, fizioterapevtska obravnava, aktivne vaje, vadba.
Published in ReVIS: 29.11.2022; Views: 625; Downloads: 84
 Full text (755,34 KB) |
44. Analiza poslovanja in načrtovanje rasti podjetja: Ekozid, d. o. o.Adnan Kajević, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo se ukvarjali z analizo in načrtovanjem rasti podjetja Ekozid, d. o. o. Najprej smo predstavili podjetje in panogo, s katero se podjetje ukvarja. Nato smo analizirali preteklo poslovanje. Pri razumevanju zunanjih in notranjih dejavnikov na podjetje smo si pomagali različnimi analizami. Sledila je strategija rasti, v kateri smo določili cilje in plan, kako doseči te cilje v določenem roku. Naredili smo tudi finančne projekcije za naslednja leta, določili strategijo, ki najbolj odgovarja našemu podjetju, in ustvarili terminski načrt, kdaj bomo te cilje dosegali.
V okviru primarne raziskave smo opravili poglobljeni intervju z direktorjem podjetja.
Keywords: Porterjeva analiza, MOF ReCoIL, PEST, SWOT, TOWS, strategija, cilji, COVID-19, rast.
Published in ReVIS: 12.11.2022; Views: 628; Downloads: 53
Full text (1,30 MB) |
45. |
46. Vpliv pandemije Covid-19 na preobremenjenost posameznikov v terciarnem sektorju gospodarstvaNeli Pisek, 2022, undergraduate thesis Abstract: Stres na delovnem mestu je postal pojem, s katerim se lahko srečujemo na dnevni bazi. V diplomskem delu smo proučevali vpliv pandemije Covid-19 na preobremenjenost posameznikov v terciarnem sektorju, njegov namen pa je bil podrobneje obravnavati pojem preobremenjenosti posameznika, vzroke njenega obstoja in njene posledice na posameznika in gospodarstvo ter v ospredje postaviti stanje preobremenjenosti med posamezniki zaposlenimi v terciarnem sektorju pred in ob pojavu pandemije Covid-19 ter proučiti kakšne vplive je imela ta na posameznike.
Ključna ugotovitev diplomskega dela se navezuje na vse potrjene hipoteze in priča o tem, da je pandemija Covid-19 negativno vplivala na posameznike, glavni povzročitelj pa je bil stres, ki je nastajal zaradi vseh negotovosti, tako v poslovnih kot tudi zasebnih življenjih.
Keywords: preobremenjenost, stres, pandemija, Covid-19, posamezniki, delovno mesto, terciarni sektor
Published in ReVIS: 29.10.2022; Views: 666; Downloads: 74
Full text (1,24 MB) |
47. Analiza obstoječih digitalnih rešitev za pomoč priseljencem pri integraciji v Sloveniji pred in med pojavom epidemije Covid-19 : magistrska nalogaMiroslav Strniša, 2022, master's thesis Abstract: Epidemija covida-19 je v Republiki Sloveniji povzročila nove izzive v procesu integracije priseljencev. V času epidemije je bilo omejeno gibanje ljudi in posledično so bile organizacije, ki so pomagale priseljencem pri njihovi integraciji, prisiljene prekiniti osebne stike s priseljenci. Da bi lahko proces integracije nemoteno potekal, so se organizacije in priseljenci med epidemijo covida-19 skupaj usklajevali in učili novih znanj, ki so se nanašala na uporabo digitalnih rešitev. V magistrski nalogi smo se zato osredotočili na analizo obstoječih digitalnih rešitev za pomoč priseljencem pri integraciji v Sloveniji pred in med pojavom epidemije covida-19.
Keywords: priseljenci, digitalne rešitve, integracija, NVO, epidemija Covid-19, IKT-tehnologija
Published in ReVIS: 25.10.2022; Views: 764; Downloads: 95
Full text (4,92 MB) |
48. Pravica do združevanja kot temeljna človekova pravica v času COVIDA-19 : magistrska nalogaMatej Bračun, 2022, master's thesis Keywords: COVID-19, pravice, pandemija COVID-19, pravice do zbiranja, pravice do združevanja, ustavna presoja, policijska pooblastila, sorazmernost, pandemija
Published in ReVIS: 24.10.2022; Views: 693; Downloads: 55
Full text (808,32 KB) |
49. Vpliv epidemioloških sprememb na menedžment človeških virov in delo od doma kot posledica pandemije : magistrska nalogaKatja Ostreuh, 2022, master's thesis Keywords: COVID-19, menedžment človeških virov, pandemija COVID-19, delo od doma, delovno okolje, digitalna pismenost, izredne razmere, pandemija
Published in ReVIS: 24.10.2022; Views: 514; Downloads: 49
Full text (949,27 KB) |
50. Vpliv epidemije COVID-19 na institut dela na domu v Sloveniji : diplomsko deloNana Žalik, 2022, undergraduate thesis Abstract: Epidemija COVID-19 je zelo ostro zarezala v naš vsakdan in v naše vsakdanje navade. Z namenom zajezitve širjenja koronavirusa je bilo na več področjih sprejetih več različnih ukrepov - na delovnopravnem področju je bilo eno takšnih delo na domu. Mnoga podjetja so se z namenom nadaljevanja nemotenih procesov in ohranitve delovnih mest prilagodila situaciji in množično organizirala delo na domu, kjer je bilo to mogoče. Naša zakonodaja ta institut pozna že preko pol stoletja, ga pa sicer ureja togo in skopo. Določa, da se lahko delo na domu uredi z dogovorom med delavcem in delodajalcem in s sklenitvijo primerne pogodbe. Z nastopom epidemije COVID-19 je bil izpolnjen glavni pogoj 169. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki omogoča, da se lahko v primeru izjemnih razmer delavcem enostransko odredi opravljanje dela na drugem kraju, torej tudi na domu. Delavci so bili prisiljeni zamenjati svoja delovna mesta za domače pisarne. Nekaterim je to ustrezalo, nekaterim ne, enako je bilo tudi pri delodajalcih; pri obojih so se pokazali pozitivni in negativni vplivi. Ti so bili tudi dejavnik pri odločitvi, ali si podjetje oziroma posameznik želi tako delati tudi v prihodnje. Zaradi vseh pozitivnih vplivov, ki so se pokazali, se zdi, da postaja delo na domu oziroma delo na daljavo globalno razširjena oblika dela prihodnosti.
Keywords: delovno razmerje, delo na domu, delo na daljavo, epidemija, COVID-10, koronavirus, izjemne razmere, odreditev dela na domu
Published in ReVIS: 19.10.2022; Views: 680; Downloads: 0 |
