11. Mobing na delovnem mestu - rešitve nadrejenih : diplomska nalogaSevda Šabić, 2021, undergraduate thesis Abstract: V tej nalogi želimo prikazati temnejšo, v mnogih primerih izpuščeno stran poslovanja, ki jo
povzroča predvsem povečan stres v svetu, v katerem živimo. Torej, želimo prikazati mobing
kot obliko neprimernega delovnega vedenja, ki škoduje ne samo posamezniku in organizaciji,
temveč tudi široki mreži odnosov v družbenem sistemu. Mobing ima relativno kratko
zgodovino, a kljub temu so ga številne definicije poskušale podrobneje opisati in razložiti
njegovo pojavljanje. Zahvaljujoč raziskavam, je bila ustvarjena podoba za navadne ljudi, da
lažje prepoznajo mobing in da se prepreči nadaljnje nadlegovanje na delovnem mestu.
Mobing je izraz, ki postaja del vsakdanjosti in opisuje pojav, ki so ga strokovnjaki najprej
označili kot psihični teror na delovnem mestu. Mobing je pojav, ki negativno vpliva na
psihično, socialno in ekonomsko stanje posameznika. Zelo pomembno je njegovo pravočasno
preprečevanje in razreševanje, in sicer tako z vidika organizacije kot tudi posameznika.
Ključno vlogo pri tem imajo vodje v podjetju. Da bi ugotovili, kako se vodje spopadajo z
mobingom, smo izvedli raziskavo. Pri raziskavi je bila uporabljena metodologija intervjujev z
vodji v podjetju. Namen je bil ugotoviti, na kakšne načine si vodje v izbrani organizaciji
prizadevajo preprečevati in razreševati mobing.
Odgovori intervjuvancev so potrdili, da je mobing v njihovem podjetju prisoten. Intervjuvanci
kot glavne pogoje za uspešno poslovanje in doseganje ciljev podjetja izpostavljajo dobre
odnose in zadovoljstvo zaposlenih. Odgovori vprašanih so bili večinoma podobni. Njihovo
stališče je, da je zaposlene treba ozaveščati in izobraževati, saj se na ta način mobing lahko
prepreči ali vsaj omeji.
Keywords: mobing, delovni odnosi, nadrejeni, komunikacija, preprečevanje konfliktov, razreševanje konfliktov, diplomske naloge
Published in ReVIS: 13.08.2021; Views: 1130; Downloads: 143
 Full text (2,45 MB) |
12. Mobing med zaposlenimi v slovenskih podjetjih : magistrsko deloNevenka Terselič, 2011, master's thesis Abstract: Mobing je dalj časa trajajoča sovražna in neetična komunikacija enega ali več sodelavcev.
Negativne posledice občuti tako žrtev kot njegova okolica oz. podjetje, kjer se to dogaja.
Področje me zanima, ker sem bila tudi že sama priča mobingu v svojem delovnem okolju. Za
namen raziskave sem naredila deset ločenih Polstrukturirani intervjujev z zaposlenimi v
slovenskih podjetjih. Vsem anketiranim sem postavila ista usmeritvena vprašanja. Temeljni
raziskovalni problem magistrske naloge je bil pojavnost mobinga med zaposlenimi, poiskati
zanj vzroke in posledice, ugotoviti kam se obrniti za pomoč in poiskati predloge za
zmanjšanje mobinga. Ker pa magistrsko delo pišem v času vpliva gospodarske krize na
poslovanje podjetij, me je še dodatno zanimalo, ali je v uspešnih podjetjih manj mobinga kot
v podjetjih, kjer je vpliv krize na poslovanje večji. Odgovore sem razdelila v dve skupini in
naredila primerjavo. Odgovori anketirancev so potrdili, da mobing v slovenskih podjetjih
obstaja ter ima močan vpliv na delo posameznika. Zadovoljstvo zaposlenih pa je poglaviten
pogoj za uspešno poslovanje in doseganje zadanih ciljev vsakega podjetja. Odgovori
anketiranih so bili podobni, ne glede na to v kako uspešnem podjetju so zaposleni. Slaba
komunikacija in pomanjkanje empatije sta dva izmed glavnih razlogov za nastanek mobinga.
Tako za posameznika kot za podjetje sta najpomembnejša preventiva in izobraževanje.
Keywords: delo, delovni pogoji, diskriminacija, grožnje, komunikacija, nadlegovanje, nasilje, spolno nadlegovanje, šikaniranje, mobing, zastraševanje, žrtev
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 998; Downloads: 63
Full text (1,17 MB) |
13. |
14. Vpliv uporabe socialnih omrežij med delovnim časom na učinkovitost zaposlenihMaja Arhanić, 2021, undergraduate thesis Abstract: Socialna ali družbena omrežja so aplikacije, spletne storitve, platforme ali spletne strani, ki gradijo in odražajo družbene mreže ali družbene odnose med ljudmi, ki imajo skupne interese in/ali aktivnosti. Socialna omrežja so spremenila način delovanja poslovnega okolja. Podjetja so s pomočjo socialnih omrežij sposobna dostopati do virov, ki jim sicer niso bili na voljo. Socialna omrežja v podjetništvu imajo vpliv na marketing, na konkurenco med podjetji, na komunikacijo med podjetjem in strankami ter vpliv na pregled nad poslovanjem podjetij in prodajo.
Znano je, da lahko podjetja, ki znajo uporabljati socialna omrežja in vlagajo v svoje vire, hitreje rastejo in s tem oblikujejo poslovno strategijo na konkurenčnih trgih. To se v glavnem obravnava kot odgovornost poslovodstva, rezultati pa niso odvisni le od sposobnosti vodstva, ampak tudi od zaposlenih. Eden najpomembnejših dejavnikov uspešnosti zaposlenih je doseganje ciljev. Uspešni zaposleni, ki izpolnjujejo roke, ustvarjajo prodajo, gradijo blagovno znamko in so učinkoviti.
V diplomskem delu smo raziskali vpliv uporabe socialnih omrežij med delovnim časom na učinkovitost zaposlenih in posledično na delovno uspešnost. Proučili smo različne raziskave in pripravili anketni vprašalnik, ki ga je izpolnil naključni vzorec anketirancev. Rezultate smo združili v smiselne sklope, s katerimi smo preverjali zastavljene hipoteze o vplivu uporabe socialnih omrežij na učinkovitost zaposlenih.
Keywords: SOCIALNA OMREŽJA, DELOVNI ČAS, UČINKOVITOST, DELOVNA USPEŠNOST, ZAPOSLENI, ..
Published in ReVIS: 05.03.2021; Views: 1534; Downloads: 135
Full text (1,44 MB) |
15. Opis razvoja nadzornega modula za poenostavitev delovnih procesov v podjetju : Magistrska nalogaMarko Povše, 2021, master's thesis Abstract: Z avtomatizacijo delovnih procesov se srečujemo že praktično na vsakem koraku. Medtem ko je ta na nekaterih področjih lahko zgolj opcija, je na drugih že nuja. V avtomatizacijo nas danes najbolj sili konkurenca, kajti želja vsakega podjetnika je narediti čim več, čim bolje, v čim krajšem času. To sicer lahko dosežemo na različne načine, a kot najučinkovitejša in najzanesljivejša metoda se izkaže avtomatizacija procesov. Z njo se namreč izognemo napakam, ki nastanejo zaradi človeškega faktorja ter, kar je še pomembneje, delovni proces pocenimo in pospešimo. V procesu avtomatizacije delovnega procesa moramo preučiti prav vse delovne procese, skozi katere gre nek produkt ali storitev. Ugotoviti moramo, katere od njih je sploh mogoče avtomatizirati in avtomatizacija katerih bi imela najpozitivnejši vpliv na podjetje. V magistrski nalogi bom v prvem delu na splošno predstavil postopek avtomatizacije, predstavil bom tudi konkreten primer težav z izdelovanjem dokumentacije in upravljanjem incidentov v IT podporni službi v večjem podjetju. V drugem delu bom predstavil razvoj, uporabo in vpeljavo lastne aplikacije v delovni proces, ki odpravlja prej omenjena dva problema.
Keywords: avtomatizacija, optimizacija, delovni proces, MAP, aplikacija, C#
Published in ReVIS: 12.01.2021; Views: 2286; Downloads: 222
Full text (4,65 MB) |
16. Oblikovanje in implementacija grafičnega uporabniškega vmesnika za mobilno aplikacijo Etra časomer : Diplomska nalogaMatjaž Bohorč, 2020, undergraduate thesis Abstract: Živimo v obdobju, v katerem se priljubljenost in uporaba digitalnih izdelkov iz dneva v dan povečuje. Računalniki in druge naprave ter njihova orodja vplivajo in komunicirajo z nami na vsakem koraku življenja. Nove sodobne tehnologije zagotavljajo izjemne olajšave, prednosti in medsebojne interakcije med tehnologijo in človekom. Te medsebojne interakcije po navadi potekajo preko raznih grafičnih uporabniških vmesnikov, prisotne ali na računalniku, mobilni napravi ali kakršni drugi sodobni napravi. Grafični uporabniški vmesniki tako v veliki meri prispevajo k hitremu in enostavnemu komuniciranju z uporabljenimi napravami ter njihovimi programi, ne da bi bilo potrebno poznavanje ukazov. Predstavljajo sodoben način povezovanja vizualnih elementov z načeli funkcionalnih principov delovanja in vodenja po programu.
Keywords: grafični uporabniški vmesnik, razvoj mobilne aplikacije, InVision Studio, dizajn, prijava na delovni nalog preko aplikacije
Published in ReVIS: 11.12.2020; Views: 2010; Downloads: 188
Full text (4,62 MB) |
17. |
18. |
19. DELOVNO OKOLJE SLOVENSKIH FIZIOTERAPEVTOV V POVEZAVI S STRESOMPatricija Dobravc, 2020, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti pojav stresa na delovnem mestu slovenskih fizioterapevtov, prepoznati dejavnike stresa in preučiti, kako bi stres na delovnem mestu lahko učinkovito zmanjšali. Zastavili smo si dve hipotezi, ki se nanašata na prisotnost stresa na delovnem mestu fizioterapevtov in na prisotnost stresa glede na institucije v katerih so fizioterapevti zaposleni.
Diplomska naloga vsebuje empirični del. Primarni viri so pridobljeni z anketnim vprašalnikom, sekundarni viri pa s pomočjo študije različnih literatur.
Iz diplomske naloge je razvidno, da se večina fizioterapevtov na delovnem mestu ne počuti stresno. Glavna posledica stresa je utrujenost in pomanjkanje energije, razdražljivost in glavobol. Zahtevna obravnava pacientov, potrpežljivost in sodelovanje pacientov so glavni vzroki, zaradi katerih fizioterapevti pri delu z gibalno ovirano ali duševno prizadeto osebo vidijo izziv. Ugotovili smo, da večina fizioterapevtov o službi razmišlja doma in o tem razpravlja s svojimi bližnjimi. Ko se fizioterapevt znajde pod pritiskom poskuša normalno odreagirati, najmanj anketiranih odreagira agresivno. Pogovor s sodelavcem večini pomaga pri premagovanju stresa. Ugotovili smo, da se več kot polovica fizioterapevtov v stresnih situacijah ne posveti pacientom v polni meri.
Večina fizioterapevtov se na delovnem mestu počuti dobro, kljub temu pa si velika večina želi dodatne okrepitve (zaposlitev dodatnih fizioterapevtov).
Ugotovili smo, da se doživljanje stresa glede na institucijo v kateri je zaposlen fizioterapevt ne razlikuje. Nadrejeni fizioterapevtom na delovnem mestu v večini ne nudijo predavanj o pomoči pri premagovanju stresa, kljub temu, da bi večina fizioterapevtov ta predavanja obiskovala. Višji plačilni razred bi pri 54 odstotkov fizioterapevtov izboljšal počutje in zmanjšal stres, saj bi to razumeli kot nagrajevanje. Ugotovili smo, da je 77 odstotkov fizioterapevtov nezadovoljnih z višino svoje plače.
Najpogostejši dejavniki, ki vodijo v stres so preveč zahtevno delo, premalo časa za obravnavo, preveč dela in premalo zaposlenih. Fizioterapevti, ki so na začetku svoje karierne poti stres doživljajo intenzivnejše, kakor fizioterapevti, ki so zaposleni več kot 21 let.
Naloga je uporabna predvsem za nadrejene, za namen zmanjševanja stresa pri zaposlenih, ter fizioterapevte, da bi pri delu lažje prepoznali začetke stresa.
Keywords: stres, delovni stres, izgorelost, fizioterapevt
Published in ReVIS: 03.07.2020; Views: 2607; Downloads: 346
Full text (1,74 MB) |
20. |
