31. Vpliv nepremičninskega okolja na inovacijsko klimo v bančnem sektorju : magistrsko deloTina Zajec, 2010, master's thesis Keywords: inovacijski management, inovacijska klima, delovno okolje, nepremičninsko okolje, nepremičnina, delovni prostor, inovacije, magisteriji
Published in ReVIS: 03.08.2018; Views: 2771; Downloads: 120
 Full text (1,40 MB) |
32. Zaposlovanje in ohranjanje zaposlitve invalidov : magistrsko deloMaja Šebalj, 2010, master's thesis Keywords: delovni invalid, zaposlovanje, rehabilitacija, invalidska podjetja, kvota, delovno razmerje, delavec, invalid
Published in ReVIS: 01.08.2018; Views: 2576; Downloads: 130
Full text (719,57 KB) |
33. Prilagoditev delovnega okolja v okviru pravic iz invalidskega zavarovanja : magistrsko deloInes Kosovel, 2017, master's thesis Abstract: Slovenija je pravna in socialna država, ki vsem svojim državljanom skladno z ustavo zagotavlja enakopravnost in dosledno spoštovanje vseh človekovih pravic. Z vidika varstva pravic invalidov, zagotavljanja njihove ekonomske neodvisnosti in njihove vključenosti ter doprinosa družbi na vseh njenih področjih je izrednega pomena tudi ustrezna zaposlitev invalidov. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ima pomembno vlogo pri ohranjanju zaposlitve in iskanju priložnosti za novo zaposlitev delovnih invalidov v okviru pravic iz invalidskega zavarovanja. Temeljni namen magistrske naloge je v predstavitvi instituta poklicne rehabilitacije delovnega invalida in prilagoditvi delovnega okolja v okviru pravic iz naslova invalidskega zavarovanja. V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljeni temeljni pojmi in pomembnejši pravni predpisi, ki urejajo pravice delovnih invalidov v zvezi z zaposlitvijo, s poudarkom na Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Raziskovalni del naloge temelji na predstavitvi primerov dobre prakse in povzetkih intervjujev s strokovnimi udeleženci v postopkih poklicne rehabilitacije in prilagoditve delovnega okolja delovnih invalidov. Magistrska naloga nadalje analizira ugotovljene rezultate raziskave in podaja morebitne predloge sprememb invalidskega zavarovanja v prihodnosti s ciljem, da institut poklicne rehabilitacije in prilagoditve delovnega okolja postane temeljna pravica iz invalidskega zavarovanja.
Keywords: enakopravnost invalidov, invalidsko zavarovanje, delovni invalidi, ohranjanje zaposlitve, pravica do poklicne rehabilitacije, prilagoditev delovnega okolja
Published in ReVIS: 12.07.2018; Views: 2866; Downloads: 152
Full text (1,47 MB) |
34. |
35. |
36. |
37. Urejanje konflikta pravic in interesov delodajalcev, delojemalcev in potrošnikov v zvezi z nedeljskim obratovalnim časom trgovin : magistrsko deloTomaž Leben, 2005, master's thesis Keywords: trgovina, delovni čas, delodajalci, potrošniki, zaposleni, počitek, Evropa, pravna ureditev, magistrske naloge
Published in ReVIS: 03.10.2017; Views: 3060; Downloads: 137
Full text (561,10 KB) |
38. Pravni vidiki Schengenske meje med Slovenijo in Hrvaško s poudarkom na (dnevni) delovni migraciji : magistrsko deloStanislav Sobočan, 2016, master's thesis Abstract: Uspešnost integracij, mobilnost delavcev in migracije so le del učinkov, ki jih je prinesla Evropska unija. Nadnacionalna institucija, ki dopolnjuje državljanstvo posamezne nacionalne države in v kateri se odraža primarna narava prava Evropske unije, pomeni napredek v pojmovanju poenotene Evrope, hkrati pa ugotavljamo, da svoboda gibanja in mobilnost delavcev zmanjšujeta socialne pritiske v najrevnejši delih Unije tudi za tiste, ki ostajajo doma. S prostim pretokom delovne sile ustvarjamo možnosti za jasnejše in učinkovitejše gospodarske politike Unije, poleg tega pa mobilnost delovne sile pozitivno vpliva na gospodarski razvoj v določenih območjih, vendar je potrebno izpostaviti ugotovitev, da imigracije v določena območja ne prinašajo samo pozitivnih stvari. Kot manj sprejemljivo se ugotavlja dejstvo, da so ponavadi imigranti podvrženi asimilacijskim tokovom, možnemu zavračanju lokalnega prebivalstva, zmanjša se lahko tudi dinamičnost kapitala in gospodarstva v emigracijskih območjih. Kot ustrezen protiukrep tem ugotovitvam se postavljata pravilno oblikovanje in razvoj učinkovite regionalne politike, ki bi poskrbela za razvoj delovnih mest v gospodarsko manj razvitih delih Evropske unije. Ko govorimo o praktični in operativni uporabi pravnih norm Shengenske konvencije, lahko ugotovimo, da postavlja politika prebivalce tretjih držav v manj privilegiran položaj, kar pomeni, da so podvrženi ostrejši in doslednejši kontroli ob vstopu v schengensko območje in da so v primeru kontrole v notranjosti tudi podvrženi neprijetnim posledicam. V tem primeru se ugotavlja, da so ob formalni kontroli (tudi v primeru, da niso kazensko odgovorni oz. niso povzročili nobenih dogodkov ali prestopkov, ki bi podlegali kakršni koli obliki prijave) njihovi podatki zabeleženi v informacijski sistem EU (SIS), ki je enoten in daje možnost vpogleda vsem organom na področju varnosti v EU. Seznami pa so lahko tudi pozitivni, ko gre npr. za pregon osumljencev oz. storilcev kaznivih dejanj. Ugotavljamo, da predstavlja shengenska meja dejansko ugodnost za prebivalce znotraj zunanjih meja območja; za državljane EU, ki še niso v schengenskem območju, pa pomeni le manjšo oviro zaradi kontrole dokumentov. Za vse državljane tretjih držav (kar je Sloveniji najbližja Hrvaška) pa lahko pomeni resno oviro ob vstopu, pridobivanju vizuma, delovnega dovoljenja ali dovoljenja za bivanje. Operativna uporaba pravnih norm sicer zaenkrat ugotavlja, da praksa zavračanja v tem obdobju ni pravilo, vendar se število dogodkov, ki vplivajo na zavrnitev vstopajočih in vrnitev tistih, ki bivajo v Sloveniji ilegalno, ob dosledni uporabi pravnih norm skokovito povečuje, kar dokazujemo v nadaljevanju dela. V času nastajanja dela je Republika Hrvaška postala članica EU, vendar še vedno ostaja zunaj schengenskega območja, kar pomeni določena razlikovanja do članic EU znotraj navedenega območja. Prebivalci Republike Hrvaške več niso državljani tretjih držav, ampak državljani EU, ki morajo prehajati schengensko mejo. Vse relacije, ki se pojavljajo na področju dnevnih delovnih migracij zaradi pravnih ovir, vplivov in zahtev, se urejajo na ravni skupnega schengenskega zakonika, na podlagi zakonov, uredb in sklepov, ki jih sprejemata Svet EU in Evropski parlament in so del zakonikov posameznih držav članic kot del skupne pravne podlage.
Keywords: schengenska meja, schengensko območje, schengensko pravo, Slovenija, Hrvaška, države članice EU, dnevni delovni migranti, zakon o tujcih, delovna dovoljenja, magistrske naloge
Published in ReVIS: 24.08.2017; Views: 3948; Downloads: 170
Full text (1,62 MB) |
