Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Slovenija velja za eno najbolj centraliziranih držav v Evropi. Uvedba pokrajin bi pomembno vplivala na njeno decentralizacijo. Strokovne in politične razprave o decentralizaciji države in oblikovanju pokrajin potekajo že od leta 1991. Pokrajine naj bi opravljale tiste naloge, ki presegajo zmogljivosti občin, hkrati pa ni smiselno, da bi bile v pristojnosti države. Izkušnje preučevanih evropskih držav Italije, Nemčije, Avstrije, Finske in Češke kažejo, da se učinkovitost lokalne samouprave po regionalizaciji precej poveča. Kljub ustavni zahtevi in večkratnim poskusom regionalizacije, pokrajin pri nas še vedno nimamo, zato smo želeli raziskati kje so razlogi za to. Po preučitvi literature smo v osrednjem delu naloge predstavili dozdajšnje predloge o številu pokrajin. Predstavljeni so predlogi delitve na manjše, večje in vmesne velikosti pokrajin. Pričakovane prednosti so odvisne predvsem od števila pokrajin in njihovih velikosti. Večje, kot bodo pokrajine, bolj bodo konkurenčne, gospodarsko močne ter cenejše in učinkovitejše. Pri manjših pokrajinah obstaja nevarnost nezmožnosti izpolnjevanja večjih projektov, ker bodo finančno precej šibke, zato je pri oblikovanju pokrajin nujno treba upoštevati tudi način financiranja in pristojnosti. Ugotovili smo, da bo pri tem treba upoštevati tudi geografske in kulturne posebnosti slovenskega prostora, različne členitve v preteklosti, identiteto in pripadnost prebivalstva. Bistvo regionalizacije je v povečanju avtonomije lokalnih skupnosti in povečani participaciji prebivalcev pri odločitvah javnega pomena. Regionalizacija bi omogočila zmanjšanje razlik med posameznimi deli države, okrepila čezmejno sodelovanje, omogočila učinkovitejše koriščenje evropskih sredstev. Raziskava je pokazala, da se zaradi parcialnih interesov in odsotnosti političnega konsenza uvedba pokrajin odmika v prihodnost. Izkazalo se je, da se odločevalci premalo poglabljajo v vsebino in prednosti, ki bi jih regije prinesle v splošno družbeno korist. O tematiki bi nujno morala biti seznanjena tudi nestrokovna javnost, predvsem mladi, ki bi z aktivnejšim državljanstvom lahko pomembneje vplivali na realizacijo ustanovitve pokrajin, kar bi pozitivno vplivalo na kvaliteto življenja vseh državljanov.
Keywords: lokalna skupnost, lokalna samouprava, pokrajine, decentralizacija, regionalizacija, velikost pokrajin
Published in ReVIS: 26.04.2024; Views: 208; Downloads: 11
Full text (2,61 MB)

Abstract: Slovenski katoliški tednik Družina deluje že več kot 72 let. Skozi sedem desetletij se je spopadel z različnimi ovirami in vse do danes uspešno premagal. V diplomski nalogi smo se sprehodili skozi zgodovino in vpliv Družine na slovensko družbo od leta 1952 do danes. Čisto prva številka tednika je izšla v času enopartijskega socialističnega režima nekdanje Jugoslavije. Postopoma je postajal simbol svobode govora in demokracije v 60. in 70. letih. Predvsem se je in se še vedno posveča družbenim vprašanjem s krščanskega vidika in sledi spremembam, ki se dogajajo v družbi in družinah. Skozi desetletja se osredotočamo na politični vpliv na vsebino in uredniško politiko Družine, kako je tednik preživel in se razvijal pod cenzuro, preganjanji in administrativnimi omejitvami. Preučujemo tudi pomen Družine v slovenskem katoliškem tisku ter vpliv politike nanjo. Naloga vključuje analizo člankov, intervjuje z nekdanjimi uredniki ter primerjavo različnih obdobij, da bi razjasnila, kako je Družina ostala glasilo krščanskega upanja in smisla v različnih časovnih obdobjih ter kako se je soočala z izzivi družbene dinamike. Cilj je najti odgovor na raziskovalno vprašanje: V katerem desetletju je bila Družina najbolj pod pritiskom političnega režima. Družina danes deluje tudi na spletnem portalu in se ukvarja z multimedijskimi vsebinami. Že sv. Maksimilijan Kolbe je bil prepričan, da imajo sodobni mediji velikanske možnosti za posredovanje evangeljskega oznanila. Leta 1938, ko je sv. Maksimilijan Kolbe začel graditi radijsko postajo, je svojim sobratom povedal tole: Zapomnite si, smisel vseh naših prizadevanj je širiti vero s pisano besedo, govorjeno besedo, nekoč pa morda tudi s snemanjem filmov. (sv. Maksimiljan Kolbe) (Kosloski 2021)
Keywords: Družina, cerkev, krščanski tisk, politika, tiskani medij, cenzura
Published in ReVIS: 13.01.2024; Views: 305; Downloads: 26
Full text (1,73 MB)

Abstract: Čebele igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju človeške populacije pri življenju. Pereče vprašanje, ki se glasi, je: ali se Slovenci lahko z razlogom ponašamo s čebelarstvom kot delom naše identitete? Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo na kratko opisali pojma identiteta in nacionalna identiteta ter predstavili čebele nasploh, zgodovino čebel na slovenskem ozemlju, panjske končnice, Antona Janšo, Kranjsko sivko, Čebelarsko zvezo Slovenije, Svetovni dan čebel, slovenski zajtrk, Čebelarski muzej v Radovljici, apiturizem in čebelarstvo v Sloveniji na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine. Tukaj smo dodali še razne zanimivosti o čebelah. Pri empiričnem delu smo za raziskovanje uporabili intervju in anketni vprašalnik. Pri raziskovanju smo se osredotočili na zgodovino čebelarjenja na slovenskem ozemlju ter s tem povezane dejavnike, ki čebelarstvo opredeljujejo kot slovensko identiteto. Najprej smo izpeljali tri pilotne intervjuje s tremi čebelarji in na podlagi njihovih odgovorov sestavili in opravili anketni vprašalnik, ki je ključni dejavnik raziskovanja. K interpretaciji anket smo dodali še nekaj najbolj relevantnih stališč iz intervjujev, saj se nam je zdelo, da bi to obogatilo rezultate in bi odgovori iz intervjujev opisno prikazali, zakaj so določeni kvalitativni rezultati takšni, kot so. V sklepu smo povzeli pridobljene rezultate in interpretacije, ki so podprli tri zastavljene hipoteze. Z razčlenitvijo slovenske čebelarske zgodovine in odgovori na intervjuje ter analizo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da je Anton Janša imel največji vpliv na celotno slovensko in svetovno čebelarjenje. Svetovno znana je tudi Kranjska sivka, kot druga najpogostejša pasma na svetu. Slovenija se ponaša še z izumom Svetovnega dneva čebel in Tradicionalnim slovenskim zajtrkom.
Keywords: identiteta, čebelarstvo med Slovenci, Anton Janša, Kranjska sivka, Svetovni dan čebel, Tradicionalni slovenski zajtrk, apiturizem
Published in ReVIS: 26.09.2023; Views: 380; Downloads: 7
Full text (1,64 MB)

Abstract: Prva svetovna vojna je pustila močan pečat na civilno prebivalstvo. V Posočju se je moralo na tisoče ljudi nemudoma izseliti iz svojih domov in se zateči v neznano. Veliko ljudi je bilo nastanjenih v taboriščih, v katerih so opravljali različna dela, da so zaslužili za preživetje. Žene, otroke in starejše bolne ljudi je vojska pustila v zaledju, očete oziroma može in sinove pa vpoklicala za bojevanje na fronti. Tema diplomske naloge zavzema prenos zgodovinskega spomina o begunstvu iz obdobja soške fronte med desetimi posamezniki. Z diplomsko nalogo smo želeli ugotoviti, ali se spomin na to obdobje prenaša iz roda v rod, ali spomin na to obdobje tone v pozabo ter koliko to obdobje potomci beguncev poznajo. Kot raziskovalno metodo smo uporabili intervju, katerega smo izpeljali s posamezniki, starimi med 55 in 80 let. Od tega smo izbrali pet moških in pet ženskih oseb. Izbrali smo tiste posameznike, za katere smo predvideli, da poznajo zgodovinski čas in obdobje soške fronte ter s tem obdobjem povezano begunstvo. V nalogi smo si zastavili eno raziskovalno vprašanje. Ko smo z raziskavo zaključili, smo odgovorili na to vprašanje in tako prišli do ključnih ugotovitev. S samo raziskavo smo prišli do zaključka, da je spomin na trpljenje prebivalstva še močno živ, še posebej pri ljudeh, ki so imeli prednike v begunstvu iz obdobja soške fronte.
Keywords: begunstvo, begunska taborišča, soška fronta, civilno prebivalstvo, spomini, kolektivni spomin, pričevanja, diplomske naloge
Published in ReVIS: 20.01.2023; Views: 625; Downloads: 25
Full text (670,12 KB)

Abstract: Z magistrsko nalogo smo želeli raziskati kakšno vlogo ima znanje slovenskega jezika pri čutenju in ohranjanju slovenske etnične identitete pri Slovencih izven meja Slovenije, na primeru zamejcev v Italiji in izseljencev ter njihovih potomcev v ZDA in Argentini. V nalogi ugotavljamo, da se slovenski jezik v tujini počasi in vztrajno izgublja, najbolj v ZDA, medtem ko se je v Argentini po zaslugi tamkajšnje etnične skupnosti in zgodovinsko – političnih dejavnikov uspel dokaj dobro ohraniti. Ohranil se je samo pri 3. valu izseljencev iz političnih razlogov. Pri prvih dveh izselitvenih valovih se je slovenski jezik ravno tako izgubil. V teoretičnem delu naloge smo opisali zgodovinske prelomnice, ki so razdelile slovensko etnično ozemlje in kako je potekalo izseljevanje s slovenskega etničnega ozemlja. Opredelili smo identiteto in jezik in primerjali kako se slovenska etnična identiteta v teh skupnostih ohranja. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativni pristop in metodo anketnega vprašalnika. S podrobnejšimi statističnimi analizami smo pregledali, kako se Slovenci v vseh treh skupinah in z različnim znanjem slovenskega jezika razlikujejo v nekaterih odgovorih ankete. Uporaba in ohranjanje slovenskega jezika je najintenzivnejše v naši neposredni bližini, v zamejstvu, prav tako pojmovanje slovenske etnične identitete v povezanosti z znanjem slovenskega jezika. Tam, kjer se slovenski jezik v skupnosti izgublja, ga nadomeščajo drugi etnični atributi, predvsem hrana in ohranjanje narodnih običajev in navad ter aktivno sodelovanje v etnični skupnosti. Kot se spreminja sam jezik skozi čas, se spreminja tudi pomembnost atributov etničnosti, stare nadomeščajo novi, sodobnejši. Globalizacija in digitalizacija spreminjata tudi delovanje in pojavnost etničnih skupnosti, tradicionalne oblike delno nadomeščajo virtualne. Kako pojmujemo svojo slovensko etnično identiteto in kako se opredeljujemo, je odvisno od vsakega posameznika in njegovega zaznavanja pomembnosti določenega etničnega atributa, pri čemer jezik ni nujno na prvem mestu. Tudi brez znanja slovenskega jezika lahko čutiš slovensko etnično pripadnost.
Keywords: etničnost, identiteta, jezik, izseljenstvo, slovenstvo, zamejstvo, magistrske naloge
Published in ReVIS: 06.01.2023; Views: 647; Downloads: 64
Full text (3,52 MB)