Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Združeno kraljestvo predstavlja prvo državo članico, ki se je že v letu 2013 na pobudo takratnega premierja Davida Camerona pričela ukvarjati z možnostjo izstopa iz Evropske unije (EU). Ta je v svojem govoru izrazil namero o ponovnem pogajanju o pogojih članstva Združenega kraljestva v EU, rezultate pogajanj pa je nameraval dati na referendum, kjer bi ljudje odločali o tem, ali naj Združeno kraljestvo izstopi iz EU ali ne. 23. junija 2016 so državljani Združenega kraljestva odločali o odhodu iz EU. Na referendumu je 52 % državljanov izglasovalo izstop. Do tega trenutka so bila vprašanja, vezana na morebitni izstop katere od držav članic, zgolj predmet teoretičnih razprav znotraj EU. Omenjeni referendum pa je teorijo spremenil v prakso. Z reformno Lizbonsko pogodbo in uvedenim 50. členom so države članice EU dobile pravico do izstopa iz EU. Do tega trenutka tovrstni izstop ni bil mogoč oziroma so države članice do leta 2009 lahko uporabile 65. člen Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb, ki se naslanja na odpoved mednarodne pogodbe ali odstop od mednarodne pogodbe, ne določa pa izstopa iz EU. Izstop iz EU pomeni tako za državo kakor tudi za Unijo kot celoto številne posledice. Za državo prenehajo veljati vse politike EU, sama pa si mora izpogajati nadaljnje odnose z EU. Za državo prenehajo veljati vse svoboščine notranjega trga EU, kar pomeni zanjo velike finančne izgube, nenazadnje pa tudi izgube za celotno EU. V magistrskem delu na podlagi proučevanja strokovne literature obravnavamo tematiko Brexita. Predstavljamo nastanek EU in temeljne akte EU. Navajamo pogoje za pristop k EU in sam postopek pristopa. Prav tako obravnavamo tudi možnosti izstopa iz EU in izpostavljamo izstopno klavzulo. Svojo pozornost nadalje posvečamo predstavitvi posledic, ki nastopijo ob izstopu države članice iz EU. Predstavljamo tudi pomen Brexita in analiziramo posledice, ki se lahko pojavijo ob izstopu Združenega kraljestva iz EU tako za izstopajočo državo kot za države članice. Magistrsko delo lahko zaključimo z ugotovitvijo, da celostno sicer ni mogoče predvideti vseh posledic izstopa, saj so te odvisne predvsem od prihodnjega razmerja države, v našem primeru Združenega Kraljestva z EU. Z gotovostjo pa je mogoče reči, da bi bile posledice obsežne, dolgoročne in trajne. Združeno Kraljestvo bi izgubilo veliko tržšče in prav tako bi izgubilo na verodostojnosti, kar bi lahko pripeljalo do negativnega odzivanja tržišča nanjo.
Keywords: Evropska unija, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Lizbonska pogodba, magistrske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 17.08.2018; Views: 3651; Downloads: 352
Full text (1,32 MB)

Abstract: Tako kot se razvija in spreminja Evropska Unija, se tudi razvija in spreminja njen pravni red. Razmerje med pravnim redom Evropske unije in pravnimi redi držav članic ureja načelo primarnosti. To načelo ureja situacije, ko sta ta dva pravna reda v konfliktu in razrešuje vprašanje, katero pravo naj se uporabi pri njihovem vzajemnem nasprotovanju. Preko judikature Sodišča Evropske unije se je oblikovalo stališče, da ima pravo EU prednost pred nacionalnim pravom. Ob tem se moramo zavedati, da EU deluje v obsegu prenesenih pristojnosti in v primeru, da je pravni akt zunaj tega okvirja, mu ne moremo dati prednosti. V primeru konflikta ali celo kršitve načela primarnosti ni nobene nadrejene instance ali razsodnika, ki bi lahko natančno določil katero pravo naj uporabimo, upoštevajoč dejstvo, da sta ta dva pravna reda v heterarhičnem razmerju. Zadeva C-399/09 M. Landtová proti ČSSZ oz. posledice le-te je tipičen primer nasprotovanja teh dveh pravnih redov in označba sodbe kot "ultra vire" s strani Ustavnega sodišča ČR to zelo jasno dokazuje. V tej nalogi poleg podrobne analize celotnega problema preučujem in predstavljam agumente za in nasprotne argumente v zvezi z ravnanjem Ustavnega sodišča. Argumenti bodo preučeni na podlagi odločitev tako Ustavnega sodišča ČR kot tudi na podlagi odločitev Vrhovnega upravnega sodišča in navsezadnje na podlagi številnih mnenj in komentarjev s strani čeških in tujih pravnih strokovnjakov. Ob tem velja poudariti, da celoten problem ne zajema samo omenjenega primera ge. Landtové, ampak celo vrsto primerov, ki so se začeli pojavljati po razpadu takratne Češko-slovaške federativne republike ter pri uporabi Pogodbe med Češko in Slovaško republiko o socialni varnosti.
Keywords: pravni postopek, socialna varnost, Evropska unija, Češka, Slovaška, magistrske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 16.08.2018; Views: 4399; Downloads: 161
Full text (1,13 MB)

Abstract: Diplomska naloga obravnava pravno ureditev pravice do azila v mednarodni ureditvi, kjer je pozornost usmerjena na ureditev področja mednarodne zaščite v Evropski Uniji ter na ureditev v pravnem redu Republike Slovenije. Evropska unija se že skoraj dve desetletji trudi vzpostaviti skupni evropski azilni sistem, ki bi v državah članicah vzpostavil učinkovit sistem, ki bi bil naklonjen prosilcem za azil in prijazen za uporabo državam članicam. Prvi program, ki je bil namenjen vzpostavitvi evropskega azilnega sistema in predstavlja prvo fazo tega procesa, je bil Haaški program, ki je bil predviden za obdobje 2004-2009. Leta 2010 ga je nasledil Stockholmski program, ki je bil predviden za naslednjih pet let. V času trajanja teh dveh programov je EU sprejela pomembne pravne akte, ki urejajo področje azila. Te akte sestavljajo: Direktiva o azilnih postopkih, Direktiva o pogojih za sprejem, Direktiva o zahtevanih pogojih, Uredba EURODAC in Dublinska uredba. Pravna podlaga je bila korektno začrtana, vendar v praksi vidimo, da države članice mnogokrat ne spoštujejo določb direktiv in uredb, ki jih določa Evropska unija in sprejemajo enostranske odločitve. Republika Slovenija je del skupnega evropskega azilnega sistema in ima zato svojo nacionalno zakonodajo usklajeno z mednarodnopravnimi akti. V Republiki Sloveniji je število podeljenih statusov mednarodne zaščite nizko, v zadnjih dvajsetih letih jih je bilo podeljenih le 393 in kljub temu se azilna politika vedno bolj zaostruje. S sprejetjem Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-1) pa želijo pospešiti postopke za priznanje mednarodne zaščite s krajšimi roki za uveljavljanje pravic in hkrati omejiti število prosilcev.
Keywords: mednarodna zaščita, azil, begunci, prosilci za azil, skupna evropska azilna politika, postopek pridobitve mednarodne zaščite, Evropska unija, diplomske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 16.08.2018; Views: 2934; Downloads: 226
Full text (825,96 KB)

Abstract: Z razvojem digitalne dobe, ki vključuje pojav široke uporabe interneta, družabnih omrežij, pametnih telefonov in aplikacij ter digitalizacijo praktično na vseh področij našega življenja, se je izjemno pospešil pretok informacij o posameznikih ter povečal obseg zbiranja osebnih podatkov. Uporabnikom spleta je lažje slediti, jih profilirati in te informacije uporabiti v različne namene. Evropska unija (v nadaljevanju EU) se je na nastale spremembe odzvala z reformo evropskega zakonodajnega okvira v zvezi z varstvom osebnih podatkov. Na novo sprejeta Splošna uredba (EU) za varstvo osebnih podatkov naj bi zagotavljala poenoteno in usklajeno ukrepanje v vseh državah članicah ter med drugim okrepila pravice posameznikov. Prav tako je pomembno varstvo osebnih podatkov, ki se iznašajo v države zunaj EU. Evropska komisija oziroma informacijski pooblaščenec je v teh primerih dolžan proučiti, ali tretja država, v katero se iznašajo podatki iz EU, zagotavlja ustrezno varstvo osebnih podatkov, ki je primerljivo z varstvom osebnih podatkov v EU. Ali država zagotavlja ustrezno varstvo osebnih podatkov, je po ugotovitvah načeloma odvisno od pravne ureditve države na tem področju. Država je prav tako na podlagi doktrine o t. i. pozitivnih obveznostih dolžna zagotavljati pravico do informacijske zasebnosti v razmerju do drugih posameznikov ter zavezana, da vzpostavi pravično ravnovesje med konkurirajočimi interesi posameznika in javnosti ob upoštevanju vseh okoliščin primera. Po drugi strani pa je pravica do informacijske zasebnosti omejena s pravicami drugih, najpogosteje s pravico do svobode izražanja. Tudi država oz. javna oblast je pravno omejena pri posegih v pravico do informacijske zasebnosti, razen v določenih primerih, npr. javne varnosti ali ekonomske blaginje države itd. Lahko pa se zgodi, da država posega v pravico do informacijske zasebnosti s tem, ko izvaja nadzor nad posamezniki iz drugih nezakonitih interesov. Po sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) so lahko kršitve varstva osebnih podatkov, storjene z objavo na spletu, neprimerno hujše kot pri objavi v tiskanih medijih, saj so osebni podatki na spletu odprti bistveno širši javnosti in posledično bolj izpostavljeni zlorabam. Po podatkih Europola je internet eden od glavnih orodij organiziranega kriminala v Evropi. Kaznivim dejanjem, ki so storjena prek internetnega omrežja, pravimo kibernetska kriminaliteta. Kaznivo dejanje kraje identitete, storjeno v Sloveniji, se po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS) prek organov pregona ne preganja v tako velikem številu, kot je to zaznati prek neformalnih prijav pri podjetju SI-CERT, ki beleži vse naznanjene omrežne incidente. Glavni razlog za to je najverjetneje v neučinkovitosti boja proti kibernetski kriminaliteti. Vse to kaže, da je na področju kibernetske kriminalitete veliko "temno polje", zato mora posameznik v prvi vrsti sam poskrbeti za varstvo svojih podatkov. Posamezniki se morda premalo zavedajo, koliko elektronskih sledi puščajo za seboj na svetovnem spletu in s kakšno lahkoto so ti podatki lahko zlorabljeni. EU je zelo dejavna v smeri varstva osebnih podatkov, saj je njen cilj vzpostaviti enotni digitalni trg.
Keywords: osebni podatki, varstvo podatkov, zasebnost, elektronski kriminal, Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 16.08.2018; Views: 4104; Downloads: 255
Full text (1,80 MB)

Abstract: V magistrskem delu smo podrobneje preučil črpanje nepovratnih sredstev iz naslova strukturne politike v obdobju 2004-2006. Pri tem smo se osredotočil na strukturo politike v smislu razvojnih prioritet, ki so razvidne v EPD ter PD. Za primerjavo smo opisali tudi novosti reforme, ki je opredeljena s konvergenco ter posameznimi finančnimi inštrumenti. V nadaljevanju smo obdelali vlogo države s pripadajočo regulativno in nadzorno funkcijo. Pri tem smo upoštevali veljavne zakone ter podzakonske akte s tega področja na nacionalni ravni in na ravni Evropske unije. V celoviti analizi učinkovitosti koriščenja nepovratnih sredstev R Slovenije v programskem obdobju 2004-2006 smo analizirali tudi izrabo sredstev pri novih članicah, ki so pristopile v EU kot polnopravne članice 1. maja 2004. Ob doseganju razvojnih ciljev v obdobju 2007-2013 smo obdelali Podravsko regijo ter jo analizirali v smislu pripravljenosti lokalnih skupnosti pri vključevanju v regionalno politiko in njene razvojne projekte. Pri tem smo analizirali uspešnost izvedenih prijav na pridobljenih in zaključenih projektih za preteklo obdobje z anketnim vprašalnikom, ki smo ga poslali vsem 32 občinam Podravske regije. V nalogi smo se osredotočili na pritožbe glede zavrnjenih projektov v upravnem postopku in v upravnem sporu. V upravnem sporu smo statistično ovrednotili in analizirali podatke, ki smo jih prejeli od Upravnega sodišča, ter tožbe na Evropsko sodišče prve stopnje ter jih analizirali v odnosu na veljavno zakonodajo. Pri tem smo ugotovili, da imamo v R Sloveniji zakonsko in regulativno dobro pokrito področje financiranja posameznih projektov ter vzpostavljen sistem pritožbe in sodnega varstva. Na nacionalni ravni peša samo izrekanje pravnomočnih in dokončnih sodb.
Keywords: strukturna politika, razvojni cilji, regija, Evropska Unija
Published in ReVIS: 16.08.2018; Views: 2269; Downloads: 131
Full text (1,63 MB)