11. KAKO OSEBE NEVTRALIZIRAJO LASTNO ŽIVALOJEDSKO VEDENJE?Nejc Fink, 2023, not set Abstract: Ta raziskava podrobno preučuje strategije nevtralizacije, ki jih ljudje uporabljajo za utemeljevanje hranjenja z živalmi kljub moralnim pomislekom ali konfliktom. Za raziskovanje je bil uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop. V namenski vzorec je bilo zajetih 8 oseb, ki se prehranjujejo z živalskim mesom in se hkrati opredeljujejo kot živaloljube osebe. Uporaba polstrukturiranih intervjujev nam je omogočila poglobljeno analizo pridobljenih podatkov, s katerimi je bilo identificiranih več ključnih tematik, kako posamezniki nevtralizirajo hranjenja z živalmi. Glavna ugotovitev je bila kategorizacija živali na »živali za hrano« in »hišne živali«, kar omogoča izkazovanje naklonjenosti in skrbi do nekaterih živali, medtem ko se z drugimi brez pomislekov prehranjujejo. Povezane strategije so vključevale zanikanje uma, zavesti ali čustev »živalim za hrano« ter trditev o njihovih nujnih namenih, kot so zgolj vir hrane, upoštevanje hierarhij ali človeške prevlade nad živalmi. Izrazito obsežna je bila normalizacija in sprejemanje uživanja mesa kot nekaj povsem naravnega, nujnega, tradicionalnega in kulturno sprejetega. Rezultati celovito osvetljujejo kompleksno mrežo medsebojno prepletenih nevtralizacij, ki močno podpirajo literaturo na temo »Paradoks mesa« in omogočajo ter vzdržujejo očitno nasprotje med izraženo skrbjo za blaginjo živali ter dejansko udeležbo pri hranjenju z njihovimi deli. Študija poglobljeno osvetljuje psihološke mehanizme, ki ljudem omogočajo, da brez občutkov krivde ali konflikta uživajo meso živali, za katere lahko trdijo, da jih cenijo in skrbijo zanje.
Keywords: živalojedstvo, nevtralizacija, tehnike nevtralizacije, kognitivna disonanca, mesojedstvo
Published in ReVIS: 07.10.2023; Views: 346; Downloads: 47
 Full text (1,59 MB) |
12. NUDENJE PSIHOSOCIALNE PODPORE STARŠEM OTROK Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRAMarinka Nedeljković, 2023, not set Abstract: V diplomski nalogi z naslovom Nudenje psihosocialne podpore staršem otrok z motnjo avtističnega spektra smo se želeli osredotočiti na starše in na ponujeno pomoč, ki so je deležni. Da to področje raziščemo, se nam je zdelo še posebej pomembno zato, ker je motnja avtističnega spektra v porastu.
Namen naloge je bil predvsem to, da iz pridobljenih podatkov ugotovimo, kje so pri tem pomanjkljivosti, in posledično določimo področje, na katerem je še potencial, ki bi ga lahko razvili in tako izboljšali stanje na terenu. Ta tematika se nam zdi nadvse pomembna, saj se ob potrditvi diagnoze običajno vsa pozornost usmeri na otroka, na starše pa se pri tem nehote pozabi.
Za pridobitev podatkov smo skupno opravili šest intervjujev. Tri intervjuje smo imeli s starši otrok z motnjo avtističnega spektra, tri pa s strokovnimi delavci. Preverili smo stanje na terenu in s pomočjo intervjujev potrdili našo tezo, da je potenciala za izboljšanje stanja nudenja pomoči staršem otrok z motnjo avtističnega spektra še dovolj. Pomoči, ki je trenutno na voljo, je bistveno premalo, tista pomoč, ki obstaja, pa je povečini samoplačniška. Pomoč v okviru socialnega in zdravstvenega zavarovanja je sicer na voljo, vendar je zelo lokacijsko omejena.
Keywords: avtizem, motnja avtističnega spektra, stres, psihosocialna pomoč, psihoterapevtska obravnava, starši otrok z motnjo avtističnega spektra
Published in ReVIS: 07.10.2023; Views: 380; Downloads: 31
Full text (666,50 KB) |
13. Uporaba psihosocialnih strategij in stres pri pripravi osebe na odvzem krviJasmina Ivanković, 2023, not set Abstract: Namen: Poznavanje in uporaba strategij za uspešno obvladovanje stresa nam lahko zelo olajšata vsakdanje srečevanje z dejavniki, ki nam povzročajo stres, tako na delovnem mestu kot v zasebnem življenju. S primernimi psihosocialnimi strategijami se lahko naučimo učinkovito in hitreje spoprijemati s stresom. Na ta način izboljšamo kvaliteto svojega življenja, prav tako pa imajo pacienti, s katerimi se zaposleni srečajo, bolj pozitivno izkušnjo, ker osebje, ki zna ustrezno reagirati na stresne dogodke, odraža samozavest in nudi občutek varnosti. Metoda: Opravili smo intervju s šestimi udeleženkami, zaposlenimi v diagnostičnem laboratoriju. Intervju je bil polstrukturiranega tipa ter izveden z vsako udeleženko posebej v prostorih diagnostičnega laboratorija v Ljubljani. Z vprašanji smo poskušali izvedeti, kako pogosto se zaposlene na delovnem mestu srečujejo s težavnimi pacienti oziroma pacienti, ki se bojijo odvzema krvi, in ali jim to povzroča stres. Zanimalo nas je, ali poznajo strategije za obvladovanje stresa, katere in kašne so njihove izkušnje z uporabo le-teh na delovnem mestu. Rezultati: Večina udeleženk pozna osnovne strategije za spoprijemanje s stresom. Prav tako večina udeleženk strategij za obvladovanje stresa na delovnem mestu ne uporablja. Poglavitni razlogi za to so pomanjkanje časa, veliko pacientov, premajhen delovni prostor in premalo osebja. Zaključek: Ugotavljamo, da je pomanjkanje časa velik problem, ki ovira zaposlene v diagnostičnem laboratoriju pri nudenju še bolj kakovostne obravnave pacienta. Če bi imele več časa, več prostora, znanja (izobraževanja) in več osebja, bi lažje pomagale pacientu pri spopadanju s strahom pred odvzemom krvi. Lažje bi pristopale k »težavnim« pacientom, kar bi jim omogočalo boljšo komunikacijo in samo obravnavo v laboratoriju.
Keywords: komunikacija, težaven pacient, psihosocialne strategije, strah, odvzem krvi, pomanjkanje časa.
Published in ReVIS: 06.10.2023; Views: 340; Downloads: 33
Full text (1,33 MB) |
14. UPORABA IN ODNOS MLADIH DO ENERGIJSKIH PIJAČAlja Ana Križman, 2023, not set Abstract: V diplomski nalogi smo raziskovali odnos mladih do uživanja energijskih pijač in razširjenost njihovega uživanja med mlajšimi generacijami. Energijske pijače so stimulativne pijače, ki vsebujejo velike količine kofeina, sladkorja in drugih sestavin ter obljubljajo večjo budnost in energijo, njihova pretirana poraba pa lahko predstavlja tveganje za zdravje. V nalogi smo poskušali raziskati razširjenost uporabe energijskih pijač med mlajšimi generacijami, poiskati razloge, zaradi katerih mladi posegajo po tovrstnih pijačah, ugotoviti kako se mladi počutijo po zaužitju energijske pijače na fizičnem in psihičnem nivoju ter raziskati v kolikšni meri se mladi zavedajo negativnih posledic, ki jih imajo lahko energijske pijače na zdravje.
V teoretičnem delu diplomske naloge smo podrobno predstavili sestavo energijskih pijač in njihov vpliv na telo. Opisali smo problematiko in poudarili potrebo po strožji regulaciji in omejevanju prodaje energijskih pijač ter delu na večji ozaveščenosti. V empiričnem delu smo s pomočjo intervjujev udeležencev odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Vzorec je obsegal 5 udeležencev, starih med 18 in 19 let, ki redno in pogosto uživajo energijske pijače.
Rezultati so pokazali, da je uživanje energijskih pijač med mladimi zelo razširjeno in da imajo družina, vrstniki in marketing veliko vlogo pri sprejemanju odločitev mladih pri uživanju energijskih pijač. Mlade k uživanju energijskih pijač privlači všečen okus in hiter dvig energije, poleg tega pa pri uživanju občutijo tudi negativne učinke kot je anksioznost. Ugotovili smo, da mladi energijske pijače uživajo brez posebnega razloga, kar kaže na potrebo po večji ozaveščenosti o posledicah uživanja tovrstnih pijačah na telo in zdravje. Iz analize intervjujev smo ugotovili, da se mladi sicer zavedajo določenih negativnih posledic uživanja energijskih pijač, vendar ne v zadostni meri. Sklep naloge poudarja potrebo po večji ozaveščenosti staršev, šol in celotne družbe ter zakonski omejitvi dostopnosti energijskih pijač.
Keywords: energijske pijače, mladi, uporaba, odnos, uživanje energijskih pijač
Published in ReVIS: 30.09.2023; Views: 351; Downloads: 44
Full text (1,15 MB) |
15. Pojav stresa pri mladih odraslih ženskahValentina Zupančič, 2023, not set Abstract: V diplomskem delu smo raziskovali enega najpogostejših sopotnikov današnjega časa – stres in njegovo pojavnosti pri mladih odraslih ženskah. V prvem sklopu teoretičnega dela smo odgovorili na vprašanja, kaj je stres, kakšna je zgodovina raziskovanja le-tega, kaj so stresorji ter kakšne vrste stresa in stresorjev poznamo, kako stres prepoznamo, kakšne so njegove faze, kaj je stresna reakcija ... V nadaljevanju smo področje povezali s celotno temo naše naloge. Opisali smo značilnosti razvojnega obdobja mladih odraslih ter raziskali vlogo žensk nekoč in danes.
V empiričnem delu naloge smo izvedli raziskavo s pomočjo kvalitativne metodologije. Intervjuvali smo 10 žensk, ki so izpolnjevale kriterije za sodelovanje. Pogoji za sodelovanje so bili, da so ženske samske, v starostnem obdobju mladih odraslih in imajo stalno prebivališče v Koroški regiji. Rezultati raziskave so bili v skladu z našimi pričakovanji, brez večjih odstopanj. Na lestvici ocene stresa od 1 do 10 (kjer 1 pomeni zelo malo in 10 zelo veliko) so intervjuvanke povprečno ocenile svoje trenutno stanje s številom 3. V večini jim stres povzroča študij in/ali službena obveznost, pogosto pa so prisotne skrbi o prihodnosti in težave s socialnimi stiki. Kar zadeva doživljanje stresa in občutka preobremenjenosti zaradi spola so tri intervjuvanke podale odgovor, da le-ta ne vpliva na pojav stresa v njihovem življenju, prav tako so tri ženske mnenja, da se zaradi spola trenutno ne čutijo preobremenjene. Ostale, ki so se s to povezavo strinjale (4), so podale različne odgovore, ki se dotikajo doživljanja stresa zaradi občutka varnosti, družbenega pritiska, kariere in odnosov nasploh. Kljub mnenju štirih intervjuvank, da se trenutno ne čutijo preobremenjene, je prisotno zavedanje, da se v prihodnosti, zaradi usklajevanja družinskih in službenih zadev, to lahko spremeni. Na koncu raziskave smo vse rezultate prikazali tudi v poglavju »Predstavitev rezultatov«.
Keywords: stres, ženske, mladi odrasli, spol, preobremenjenost
Published in ReVIS: 30.09.2023; Views: 338; Downloads: 12
Full text (1,57 MB) |
16. Porast anksioznosti pri dijakih tekom samoizolacijeAlja Leskošek, 2023, not set Abstract: V našem vsakdanjiku nam anksioznost ni tuja in pomembno je, da ozavestimo, kako nam lahko bremeni kakovost našega življenja in naše funkcioniranje na dnevni bazi. Tekom šolanja pa nam lahko anksiozna motnja še dodatno oteži naš dobrobit, saj še ustvarjamo in ugotavljamo lastno identiteto. Naš dobrobit pa je ne tako dolgo nazaj otežil virus, ki je ohromil naše življenje. Protikoronski ukrepi so prinesli raznovrstne spremembe, katerih prej nismo bili vajeni. Soočiti smo se morali z novimi izzivi, najti nove načine spopadanja z virusom, upeljati novo rutino, omejiti socialne stike in se šolati na daljavo. Dijaki so zagotovo ena izmed bolj prizadetih starostnih skupin, saj so svojo adolescenco doživljali drugače, kot bi jo morali. Zaključna nalogo posvečamo raziskovanju, kako je samoizolacija vplivala na duševno zdravje mladostnikov oz.bolj natančneje, kako je sama anksioznost pri dijakih porastla med samoizolacijo.
V teoretičnem delu smo predstavili anksioznost, njene oblike, simptomatiko in kako se spopasti z njo. Kasneje, v empiričnem delu pa smo predstavili kvalitativno raziskavo, katero smo izvedli s pomočjo intervjujev. Intervjuje smo analizirali in jih s teoretičnim povezovanjem zaključili v dovršeno raziskavo. Naša raziskava je pokazala, da so razlike v samem doživljanju anksioznosti pred in tekom samoizolacije.
Keywords: Dijaki, anksioznost, duševno zdravje, koronavirus, samoizolacija, epidemija, protikoronski ukrepi, anksiozne motnje
Published in ReVIS: 29.09.2023; Views: 344; Downloads: 13
Full text (1,41 MB) |
17. Čuječnost kot orodje za spoprijemanje s stresom med zaposlenimiLuka Klemenčič, 2023, not set Abstract: Živimo v svetu, ki narekuje hiter tempo življenja. V delovnih okoljih vse bolj naraščajo pričakovanja nadrejenih. Okolje, ki temelji na tekmovalnosti in ocenjevanju, pa nas vodi v izčrpanost. Stres je v današnji družbi zelo prisoten in prizadene človeka na več področjih, tako na telesnem, duševnem kot na vedenjskem. Namen te diplomske naloge je raziskati čuječnost kot orodje za spoprijemanje s stresom med zaposlenimi. V nadaljevanju naloge sta ti dve področji tudi podrobneje predstavljeni, poleg tega ne manjkajo tuji članki in raziskave na to temo. V tej nalogi smo predstavili stres, stres na delovnem mestu, njegove simptome in faze ter načine spoprijemanja s stresom. V diplomski nalogi smo predstavili čuječnost, programe in pristope, povezane s čuječnostjo, formalne in neformalne prakse čuječnosti, čuječnost na delovnem mestu in čuječnost v znanosti.
Raziskavo smo izvedli z osmimi posamezniki, ki so v rednem delovnem razmerju in se s prakso čuječnosti ukvarjajo najmanj eno leto. Za raziskavo smo izbrali kvalitativni pristop in s pomočjo strukturiranega intervjuja smo izvedeli, kako posamezniki pri sebi prepoznavajo stres, koliko časa se ukvarjajo s prakso čuječnosti in kako jo uporabljajo. Predvsem pa nas je zanimalo, ali jim praksa čuječnosti pomaga pri spoprijemanju s stresom.
Na podlagi zbranih podatkov smo ugotovili, da je praksa čuječnosti uporabna kot orodje za spoprijemanje s stresom. Intervjuvancem uporaba čuječnosti pomaga tako na delovnem mestu kakor v zasebnem življenju. Poročajo o večji sproščenosti na delovnem mestu. Delovnim nalogam so lažje kos, so bolj produktivni, zbrani in pomirjeni, opazili so tudi boljše odnose med sodelavci, v zasebnem življenju pa imajo boljše partnerske in prijateljske odnose.
Keywords: stres, čuječnost, tehnike, meditacija, zaposleni
Published in ReVIS: 27.09.2023; Views: 434; Downloads: 38
Full text (1,42 MB) |
18. PES V DELOVNEM OKOLJU KOT DEJAVNIK ZMANJŠEVANJA STRESA ZAPOSLENIHTeresa Čopi, 2023, not set Abstract: Uvod: Uspešno spopadanje s stresom na delovnem mestu prinaša večjo učinkovitost in motiviranost delavcev, zato so delovni pogoji ključnega pomena za uspešnost podjetja. Raziskave potrjujejo pozitivni vpliv prisotnosti psov v delovnem okolju na zmanjševanje stresa zaposlenih, kljub temu pa se v slovenskem prostoru s tovrstno prakso srečujemo redkeje in zaradi vse večjega govora o preobremenjenosti in stresu lahko dana tema odpira možnosti za preoblikovanje delovnih pogojev. Z raziskavo smo preverjali, v kolikšni meri lahko pes dejansko nastopa kot dejavnik zmanjševanja stresa zaposlenih. Metode: Za raziskovanje je bil uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop. V namenski vzorec je bilo zajetih 10 oseb, zaposlenih v različnih podjetjih, ki na delovno mesto vozijo svojega psa. S polstrukturiranimi intervjuji, izvedenimi v živo (z 1 intervjuvancem), preko spletne platforme Zoom (z 8 intervjuvanci) ter preko telefona (z 1 intervjuvancem), smo preverjali, kako ob prisotnosti psa zaznavajo stres na delovnem mestu. Intervjuje smo obdelali s pomočjo kvalitativne vsebinske analize. Rezultati: Vsi intervjuvanci poročajo o pozitivnih vplivih psa na zaznavanje stresa v delovnem okolju. 70 % intervjuvancev v stresnih situacijah išče stik s psom, najpogosteje se zatekajo k božanju psa. 90 % intervjuvancev poroča o nižji ravni stresa ob dnevih, ko je pes prisoten z njimi v službi kot takrat, ko ga ni. Rezultati kažejo, da lahko pes bistveno izboljša vzdušje v kolektivu (100 %) ter pomaga pri lažjem navezovanju stikov (100 %). Kljub slabostim, ki jih pes vnaša v delovno okolje, intervjuvanci tovrstno politiko ocenjujejo kot koristno. Diskusija in zaključek: Pes lahko nastopa kot pomemben blažilec stresa zaposlenih, čeprav se tovrstne povezave morda vedno ne zavedamo, kar je morda tudi razlog, da o politiki psov na delovnem mestu slišimo redkeje. Kljub pozitivnim učinkom pa lahko vendarle pes nastopa tudi kot moteč dejavnik, ki zmanjšuje pozornost zaposlenih ter je v primeru velikega stresa lahko celo nezaželen.
Keywords: stres v delovnem okolju, pes na delovnem mestu, počutje zaposlenih, sproščeno delovno okolje, božanje psa, terapevtski učinki psa
Published in ReVIS: 02.09.2023; Views: 511; Downloads: 40
Full text (3,17 MB) |
19. Integracija brainspotting terapije v kognitivno-vedenjsko terapijoSilva Knez, 2023, not set Abstract: Integracija psihoterapij pomeni združevanje različnih pristopov v celovito terapijo, ki omogoča bolj učinkovito terapevtsko obravnavo klientov. Namen integracije je uporabiti najboljše elemente posameznega pristopa, ki se dopolnjujejo in lahko skupaj bolj učinkovito naslavljajo individualne potrebe klientov. V praksi je integracija psihoterapij že dobro uveljavljena, saj terapevti tako prilagajajo terapijo glede na potrebe klientov. S tem se poveča učinkovitost terapevtske obravnave in poveča možnost pozitivnega izida terapije.
V magistrski nalogi smo raziskovali, ali je integracija brainspotting terapije v kognitivno-vedenjsko terapijo smiselna iz vidika učinkovitosti terapevtskega procesa. V teoretičnem delu naloge smo s pomočjo podatkov, zbranih iz strokovne literature, najprej podrobno predstavili oba pristopa, izpostavili pomen in namen integracije psihoterapij ter opredelili, kaj je psihološka travma in travmatični spomin ter kakšne so njihove posledice.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate, ki so bili zbrani z uporabo vprašalnika z odprtimi vprašanji. Rezultati predstavljajo odgovore štirinajstih terapevtov, ki pri svojem delu vsaj deset let izvajajo kognitivno-vedenjsko terapijo in vsaj tri leta brainspotting terapijo. Analiza predstavljenih odgovorov je potrdila našo domnevo, da terapevti vidijo možnosti integracije brainspotting terapije v kognitivno-vedenjsko terapijo ter da ima vsak psihoterapevtski pristop tako prednosti kot slabosti in da je tovrstna integracija učinkovita pri določenih težavah klientov, predvsem tistih, ki so povezane s travmo in travmatičnim spominom, medtem ko pri nekaterih težavah oziroma klientih tovrstna integracija ni primerna oziroma ne povečuje učinkovitosti kognitivno-vedenjske terapije, kot so težje duševne težave, demenca, otroci, mlajši od 12 let, osebe s poškodbo možganov in podobno.
Keywords: integracija, kognitivno-vedenjska terapija, brainspotting terapija, psihološka travma, travmatični spomin
Published in ReVIS: 07.07.2023; Views: 447; Downloads: 35
Full text (1,69 MB) |
20. Doživljanje psihosocialnih potreb onkoloških bolnikov v tercialni fazi bolezniTeodor Kelc, 2023, not set Abstract: Osrednja tema diplomske naloge je doživljanje psihosocialnih potreb onkoloških bolnikov v tercialni fazi bolezni. Vključuje tako doživljanje kot tudi zagotavljanje psihosocialnih potreb bolnikov v tej fazi. Opisujemo psihosocialne potrebe skozi celotno obdobje poteka bolezni; od diagnoze do tercialne faze bolezni, saj se psihosocialne potrebe skozi napredovanje bolezni spreminjajo. Bolezen raka je razdeljena na več različnih faz, in tako se psihosocialne potrebe temu tudi prilagajajo, prav tako se prilagajajo načini in možnosti zdravljenja. V teoretičnem delu diplomske naloge obravnavamo medicinske vidike onkoloških obolenj skozi zgodovino in danes. Skozi kritičen pregled literature obravnavamo vzroke za nastanek bolezni, simptome bolezni, stadije boli in načine zdravljenja. Za onkološke bolnike je zelo pomembna pravilna prognoza in pravočasno odkritje raka. S tem namenom v teoretičnem delu govorimo tudi o preventivi.
V empiričnem delu smo opravili intervjuje z udeleženci, ki so ustrezali glavnima pogojema za udeležbo. To sta bila diagnoza raka in tercialna faza bolezni. Izvedli smo pet polstrukturiranih intervjujev, ki so potekali na domu bolnikov. Za udeležbo smo se predhodno dogovorili s svojci in s samim bolnikom ter pridobili dovoljenje za glasovno snemanje. Izkazalo se je, da so psihosocialne potrebe onkoloških bolnikov kompleksne, da so predvsem individualne in odvisne od posameznikove vrste bolezni, hitrosti napredka in od odnosov, ki jih imajo bolniki s svojimi najbližjimi. Diagnoza rak pri posameznikih povzroča določeno stisko in zdravstveni tim je v začetni fazi pomemben faktor, ki vpliva na to, kako se bo znal bolnik soočiti z boleznijo. Predvsem je pomembno, na kakšen način bolnik izve za diagnozo. Prav tako je psihosocialna pomoč v začetni fazi pomembna za psihično lažje premagovanje bolezni, in nujno je psihosocialne potrebe zaznati že v začetku. Če to razumemo, potem lahko bolniku že na začetku prihranimo marsikatero stisko in duševne težave. Za veliko težavo se je izkazala stigma ob prejeti diagnozi, saj je v širši družbi bolezen še vedno tabu tema, kadar gre za kakšnega bolnika v ožji okolici. Kljub velikem napredku glede ozaveščanja, bolniki živijo z občutkom odrinjenosti in nesprejetosti. Raziskovanje tega področja ni pomembno zgolj za bolnike, ki se soočajo s tovrstno boleznijo, temveč tudi tako za svojce in prijatelje kot tudi širšo družbo.
Keywords: rak, psihosocialne potrebe, strah, sočutje, dostojanstvo, smrt.
Published in ReVIS: 02.06.2023; Views: 483; Downloads: 29
Full text (755,06 KB) |
