Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 10 / 24
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Duševno zdravje in socialno življenje uporabnikov ŠENT Celeia Celje v času epidemije COVID-19
Aleksander Klobčar, 2023, not set

Abstract: Verjetno je marsikdo izmed nas že slišal za izraz "Slika je vredna tisoč besed". Potemtakem je okus nečesa vreden tisoč slik, izkušnja pa tisoč okusov. Besede, kot so virus, okužbe, epidemija, karantena, za nas niso popolna tujka. Pomnimo le, kako aktualna je v svojih dneh bila ptičja gripa ali virus ebola. Na lastne oči smo lahko prek televizije spremljali, kakšne posledice so za seboj pustile te grozote in kako je to udarilo tamkajšnje ljudi. Širile so se govorice, da bo morda to doseglo tudi nas in kako se bomo morali na to prilagoditi. Toda na koncu smo državljani Slovenije in večine sveta ostali le opazovalci. Z našim življenjem smo nadaljevali kot vedno, morda smo na trenutke samo zagnali kakšno manjšo paniko, dokler nas ni dosegel glavni udar. Med ljudmi, ki so se znašli v tej situaciji, so tudi uporabniki dnevnega centra ŠENT Celeia Celje. V naši diplomski nalogi nas je zanimalo, kakšen učinek je imela epidemija na duševno zdravje in socialno življenje teh uporabnikov v obdobju lockdowna, kako uporabniki gledajo na to ter kakšne posledice je to pustilo. Za raziskavo smo izdelali spletno anketo, ki je bila povečini sestavljena iz zaprtih vprašanj, nekaj vprašanj pa je tudi vključevalo različne stopnje intenzitete pri odgovorih. Pri tej anketi je sodelovalo 25 uporabnikov (12 moških, 13 žensk), ki so aktivni obiskovalci ŠENT-a. Glavne ugotovitve, do katerih smo prišli, so, da je epidemija COVID-19 igrala veliko vlogo pri spremembah in stanju uporabnikov, kar se tiče duševnega zdravja in socialnega življenja, ter njihovih odzivih na to.
Keywords: COVID-19, epidemija, ŠENT, težave v duševnem zdravju, socialno življenje
Published in ReVIS: 14.10.2023; Views: 538; Downloads: 15
.pdf Full text (1,72 MB)

2.
Razvoj spletne aplikacije za beleženje in upravljanje delovnega časa, dežurstev in dopustov : diplomska naloga
Aleksander Podržaj, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi predstavljamo teoretično podlago in sam razvoj dveh aplikacij, ki pomagata podjetju elektronsko beležiti delovni čas. Hkrati pa bo omogočen tudi vnos dežurstev in dopustov. V teoretičnem delu raziščemo podobne rešitve in jih primerjamo med sabo. Nato sledi pregled spletnih tehnologij, za katere smo se odločili. Opišemo njihove prednosti, ki so hkrati tudi razlogi, da smo si jih izbrali. Predstavimo še način, na katerega smo zagotovili varnost uporabnikov, enostavno in hkrati učinkovito uporabniško izkušnjo. V empiričnem delu opišemo strukturo podatkovne baze, nato pa sledimo razvoju in opisujemo delovanje uporabniške in administratorske aplikacije. Predstavimo glavne strani in njihove funkcionalnosti. Pokažemo tudi delce kode, ki omogočajo delovanje posameznih komponent. S pomočjo slik pa pokažemo izgled uporabniškega vmesnika in prilagojeno postavitev elementov glede na velikost zaslona.
Keywords: delovni čas, spletna aplikacija, React, PHP, uporabniška izkušnja, varnost
Published in ReVIS: 25.10.2022; Views: 705; Downloads: 76
.pdf Full text (3,46 MB)

3.
4.
Google oglaševanje proti Facebook oglaševanju
Mark Aleksander Kolman, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V današnjih časih je oglaševanje preko družbenih omrežij nekaj nepogrešljivega, saj omogoča dostop do potencialnih strank, ki bi jih s tradicionalnimi oglaševalskimi kanali sicer težje dosegli. Klasične metode oglaševanja temeljijo predvsem na zaupanju in predvidevanju rezultatov, medtem ko digitalno oglaševanje temelji le na zbranih rezultatih. Med najpopularnejša kanala štejemo platformi AdWords in Facebook Business. AdWords, ki je v Googlovi lasti, je največja platforma, saj pokriva celoten splet, vključno z oglasi preko Gmaila ter YouTuba. Facebook Business je zaradi enostavnejšega procesa trenutno najpopularnejši. Oglaševalcem nudi storitve predvsem preko Facebooka in Instagrama, saj sta obe družbeni omrežji v njegovi lasti.
Keywords: oglaševanje, digitalno oglaševanje, Google, Facebook, družbena omrežja.
Published in ReVIS: 27.10.2021; Views: 1152; Downloads: 115
.pdf Full text (1,91 MB)

5.
6.
7.
Vloga managementa znanja v domovih za starejše : magistrska naloga
Aleksander Hren, 2014, master's thesis

Keywords: management znanja, domovi za starejše, starostniki, staranje
Published in ReVIS: 14.01.2021; Views: 1744; Downloads: 59
.pdf Full text (705,13 KB)

8.
9.
10.
Fizioterapevtska obravnava bolnika po možganski kapi
Aleksander Valant, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Možganska kap prizadene 5-9 odstotkov ljudi na 1000 prebivalcev v Sloveniji in predstavlja 10 odstotkov vseh umrlih zaradi možganskožilnih bolezni. Pojavi se zaradi nezadostne oskrbe možganov s krvjo, najpogostejši simptomi pa so motnje vida, ohromelost ali nezmožnost premikanja ene strani telesa, nerazločen govor ali nezmožnost govora in razumevanja, izguba zavesti, vrtoglavica, slabost z bruhanjem in motnje ravnotežja. Po končani stabilizaciji in zdravniški oskrbi bolnika z možgansko kapjo se prične njegova fizioterapevtska obravnava, ki je odvisna od področja in obsežnosti možganske kapi. Fizioterapevtska obravnava je usmerjena v ohranjanje in obnavljanje obsega gibanja sklepov, obnavljanje mišične moči in vračanje bolnika v njegove dnevne aktivnosti. Pri fizioterapevtski obravnavi bolnika po možganski kapi je, kot na vseh ostalih področjih fizioterapije, možno zaznati veliko metod in tehnik, ki pa niso nujno znanstveno potrjene in preverjene, prav tako pa je pod vprašajem njihova učinkovitost. Na podlagi vključenih raziskav ugotavljamo, da je pri fizioterapevtski rehabilitaciji bolnika po možganski kapi učinkovita kombinacija naslednjih tehnik in metod: z omejevanjem spodbujajoča terapija, fizioterapija z ogledali, intervencije za izboljšanje senzorike, navidezna resničnost, vaje ponavljajočih se gibov in vaje mentalne aktivnosti. Uporaba omenjenih metod in tehnik je učinkovita pri izvajanju 30-60 minut dnevno, 5-7 dni tedensko. V prihodnosti bo verjetno ustvarjen jasen in učinkovit protokol fizioterapevtske obravnave bolnika po možganski kapi, trenutno pa na podlagi zbrane literature ni možno podati drugega kot priporočila glede učinkovitosti metod in tehnik.
Keywords: možganska kap, rehabilitacija, možganska, fizioterapija
Published in ReVIS: 07.07.2020; Views: 4721; Downloads: 572
.pdf Full text (919,14 KB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top