Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: V Sloveniji imamo dva medija, ki sta nosilca javne službe na medijskem področju. Poleg STA, ki ima predvsem informacijsko vlogo, je eden od teh tudi Radiotelevizija Slovenija. Javna RTV opravlja tudi druge naloge v javnem interesu, saj je kot javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena odgovorna tudi za izvirno avdiovizualno produkcijo, izobraževalne vsebine, otroški in mladinski program ter za medijsko vzgojo. V diplomski nalogi se osredotočamo prav na ta javni servis, torej Radiotelevizijo Slovenija. Tema naloge je Zakon o Radioteleviziji Slovenija, glavni poudarek pa na RTV kot javnem servisu. Diplomska naloga temelji na analizi zakonodajnih sprememb in primerjavi javnih servisov po Evropi in svetu. Opisali smo štiri javne servise, in sicer hrvaški HRT, italijanski Rai, kanadski CBC in japonski HNK. Osredotočamo se tudi na Zakon o Radioteleviziji Slovenija, katerih sprememb je bil deležen, in predstavimo vladno novelo zakona. Izvedli pa smo tudi krajši pregled zgodovine tega javnega servisa. V okviru naloge je uporabljen večplasten metodološki pristop. Osrednji del predstavlja temeljit pregled obstoječe literature in raziskav, ki obravnavajo področje RTV. Dodatno je izvedena še empirična raziskava v obliki kratke ankete, ki naslavlja gledalce in poslušalce RTV. Po zbiranju podatkov pa sledi še analitična faza, v kateri so vsi zbrani podatki iz literature in rezultati ankete sistematično primerjani in analizirani. Ključne ugotovitve so predvsem, da imajo javne radiotelevizije ključno vlogo pri zagotavljanju kakovostnih, nepristranskih in kulturno relevantnih programov, hkrati pa se soočajo z izzivi, povezanimi s financiranjem in političnimi vplivi. Celotna zakonodajna struktura, ki vključuje Zakon o medijih, Zakon o zavodih, Statut RTV Slovenija, programske standarde in etična merila, sestavlja trden okvir za delovanje javnih medijev v Sloveniji, hkrati pa zagotavlja ravnotežje med svobodo izražanja, etičnimi standardi in varovanjem javnega interesa.
Keywords: Radiotelevizija Slovenija, javni servis, financiranje, prispevek, zakon.
Published in ReVIS: 11.06.2024; Views: 77; Downloads: 0
Full text (916,70 KB)

Abstract: Diplomsko delo se ukvarja s celovito raziskavo koncepta in uporabe dosmrtnih kazni v kazenskem sistemu. Ta študija preučuje pravne, filozofske in družbene razsežnosti, ki poudarjajo izvajanje dosmrtnega zapora kot kaznovalnega ukrepa, s posebnim poudarkom na evropski sodni praksi in mednarodnih standardih človekovih pravic. Raziskava se osredotoča na celovito raziskavo prelomnih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki so oblikovale sodno prakso na področju dosmrtnih kazni. Z vrsto povzetkov primerov ESČP, delo razkriva spreminjajočo se razlago sodišča glede dosmrtnih kazni v povezavi s 3. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki prepoveduje nečloveško ali ponižujoče ravnanje oziroma kaznovanje. Ta študija povzame spoznanja iz teoretičnega okvira, različnih oblik dosmrtnih kazni in ključnih sodb ESČP ter se loti analize upravičenosti dosmrtnih kazni. V tem delu teze je kritično ocenjeno, ali dosmrtne kazni v svoji sedanji obliki in uporabi spoštujejo temeljna načela človekovih pravic, pravičnega sojenja in sorazmernosti. S podrobno preučitvijo diplomsko delo dokazuje, da čeprav dosmrtne kazni po svoji naravi niso nečloveške ali ponižujoče, mora biti njihovo izvrševanje v skladu z mednarodnimi standardi človekovih pravic, zlasti z zagotavljanjem realne možnosti za pregled in izpustitev. Zato je v diplomskem delu poudarjena potreba po kazenskem sistemu, ki se zavzema za pregledne in pravične mehanizme revizije in tako uravnoteži pravice posameznika s potrebo po javni varnosti in načeli kaznovanja. Diplomsko delo z naslovom Utemeljitev dosmrtnega zapora je izčrpen in kritičen pregled instituta dosmrtnega zapora, ki pomembno prispeva k razpravi o teoriji kaznovanja, kaznovalni politiki in človekovih pravicah. Ta študija sproža razmišljanje, spodbuja dialog in ponovno ovrednotenje praks izrekanja dosmrtnih kazni v prizadevanjih za pravičnejši in bolj human kazenskopravni sistem.
Keywords: upravičenost, dosmrtna kazen, človekove pravice, sorazmernost, izpustitev, mehanizem revizije, javna varnost, teorija kaznovanja, kaznovalna politika
Published in ReVIS: 17.05.2024; Views: 108; Downloads: 3
Full text (383,68 KB)

Keywords: znanje in prenos znanja, management znanja, učeča se organizacija, človeški viri, logistika, človeški kadri
Published in ReVIS: 11.03.2024; Views: 265; Downloads: 42
Full text (1,80 MB)

Abstract: Obutvena industrija spada med področja, ki imajo zaradi svoje proizvodnje in uporabe precej velik negativen vpliv na okolje. Negativne vplive pripisujemo tako proizvajalcem, ki v večini proizvajajo v nerazvitih državah tretjega sveta, kot tudi potrošnikom. Ti v veliki meri še zmeraj v ospredje postavljajo svoje kratkoročno zadovoljevanje potreb pred dolgoročni in trajnostni razvoj družbe ter okolja. Kot rešitev se na strani ponudnikov pojavljajo nova podjetja, ki v središče svojega delovanja postavljajo trajnost. Tovrstna podjetja se zaradi potrošnikov, ki odločitve sprejemajo bolj na podlagi konvencionalnih lastnosti obutve, srečujejo s težavo pozicioniranja svojih izdelkov na trg za širši segment potrošnikov. V diplomskem delu iščemo odgovore na vprašanja, ali so trajnostne lastnosti športne obutve velika dodana vrednost proizvoda in ali prispevajo k percepciji kakovosti izdelka. Raziščemo področja športne obutve za prosti čas, trajnostne ponudbe znotraj obutvene industrije, nakupnih navad in vedenja potrošnikov ter strategije pozicioniranja trajnostnih znamk. Ugotovimo, da je za tovrstne ponudnike izjemnega pomena izpostaviti konvencionalne lastnosti (kakovost materialov in udobje), poleg tega pa enakovredno izpostaviti tiste trajnostne lastnosti, ki so razumljive širši populaciji (reciklirani materiali in pravično plačilo).
Keywords: Športna obutev za prosti čas, trajnostna obutev, nakupne navade, trajnostno trženje, strategija pozicioniranja.
Published in ReVIS: 21.02.2024; Views: 287; Downloads: 22
Full text (5,04 MB)

Abstract: V času, ko je bil svet izpostavljen epidemiji covida-19, so bile skoraj vse organizacije postavljene pred nove izzive, kako v času prepovedi združevanja izpeljati vsakodnevne sestanke, izobraževanja, predstavitve. Videokonferenčni sistemi, ki so bili v času pred epidemijo sicer že v uporabi, so doživeli razcvet. Pojavilo se je veliko novih ponudnikov programske in strojne opreme. Tehnologija spreminja delovne procese in miselnost vodilnih, ki z njeno pomočjo omogočajo prijaznejše in uspešnejše delovno okolje, hkrati pa je zmanjšala potrebo po fizičnih sestankih. Žal nove tehnološke rešitve in spremembe prinesejo tudi negativne posledice, saj vsi zaposleni v organizaciji niso tehnološko vešči, nimajo primerne internetne povezave ali pa preprosto ne zaupajo v tehnologijo in so posledično izpostavljeni stresu. Prav tako tehnologija omogoča vodstvu, da so zaposleni stalno dosegljivi, zaradi česar se nezavedno briše meja med zasebnim in službenim okoljem. Pričujoče magistrsko delo predstavlja prednosti in slabosti videokonferenčnih sistemov ter sprejemanje sodobne tehnologije med zaposlenimi v javni upravi, predvsem pa je bilo z opravljeno anketno raziskavo in intervjujema ugotovljeno, da videokonferenčni sistemi nikakor ne morejo v celoti nadomestiti vseh srečanj iz oči v oči. Rezultati naše raziskave bodo koristili vodilnim managerjem, ki bodo s pomočjo naših ugotovitev lahko dobili informacije, za katere vrste sestankov je uporaba videokonferenčnih sistemov primerna, pri katerih pa se taka uporaba odsvetuje.
Keywords: videokonferenčni sistem, srečanja iz oči v oči, poslovni sestanki, javni uslužbenci, videokonferenca, uvedba novih tehnologij
Published in ReVIS: 18.01.2024; Views: 354; Downloads: 28
Full text (1,01 MB)